Košarica z enakimi izdelki pri nas za polovico dražja kot v Italiji

Pojdimo izpraznit denarnico – po nakupih. Najprej skočimo čez mejo. V Italijo, v vozičku hruškov sok, testenine, olivno olje, gazirana voda, pa še denimo tuna. In seveda enake izdelke – iste znamke – kupimo še pri eni od naših trgovin. In račun? Šokanten.

Hruškov sok pri nas dražji za polovico, enake testenine – a pri nas dražje za skoraj 40 centov, enako olje na naših policah za skoraj 70 odstotkov dražje kot čez mejo, celo identična gazirana voda – v Italiji zanjo plačujejo 30 centov manj. Za enako tuno pa plačujemo Slovenci skoraj dva evra več. In celoten nakup? Pri nas za več kot polovico dražji kot pri zahodnih sosedih.

"Ali smo mi Slovenci mogoče preveč pridobitni in imamo ene karakteristike, ki jih drugi narodi nimajo? Italija je cenejša, Nemčija je cenejša, pa tudi v restavracijah je to neverjetno drago in človek ne ve, kam bi peljal družino na kosilo," opažajo potrošniki. 

V kaosu prenabitih cen – kdo bo odgovarjal? Vlada bo preverjala vse: kmete, predelovalce, trgovce. Nadzorovali bodo, kaj se dogaja s cenami pšenice, mesa, mleka, jajc. Od živilskih proizvodov še cene moke, kruha, jogurta, sira, jabolk, banan, limon, solate, krompirja, čebule, korenja. Torej pregled nad cenami v celotni prehranski verigi. "Izkušnje iz tujine govorijo, da je spremljanje tako zelo pomembno, da se marsikdo začne preventivno obnašati. Tam, kjer je spremljanje kvalitetno, kjer se podatki razumejo, je tudi bistveno manj ekscesov," pravi državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Dejan Židan, ki dodaja, da lahko v tem času že pričakujemo, da bodo nekateri znižali cene v trgovinah.

Trgovci v uspešnost odredbe dvomijo

Kmetje, predelovalci in trgovci bodo en mesec zbirali podatke in jih poslali na posebno aplikacijo. Nimamo kaj skrivati, so mirni kmetje. "Naše cene so že do sedaj javne in jih javljamo na agenciji, tako da mi pozdravljamo ta ukrep, ki smo ga mi predlagali že lansko leto," je zadovoljen Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice.

Da se ne bojijo poročati podatkov, tudi iz Celjskih mesnin, a skrbi jih, kako bodo podatki prikazani. "Treba je upoštevati stroške, način pakiranja, marketing, akcije, kakorkoli," ocenjuje direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec.

Trgovci pa: želijo si, da bi bil rezultat pozitiven, a da dvomijo v uspešnost odredbe. Predvsem z vidika primerjave slovenske prehranske inflacije z evropsko. "Smo pod tem evropskih povprečjem in več kot polovico držav EU ima višjo prehransko inflacijo. Dopuščam možnost, da bo pozitiven učinek na določenem proizvodu, nikakor pa ne na celotni skupini prehrane," meni Mariča Lah iz Trgovinske zbornice Slovenije.

Prve podatke o cenah za julijski mesec bodo morali poslati avgusta, ukrep pa bo trajal za zdaj šest mesecev. In če vsi ne bodo pošiljali? Tega nas ni strah, pravijo na ministrstvu, očitno se nihče ne bo mogel izogniti, nad tem bo bdela tudi inšpekcija.

Popis košarice: izdelki so se pocenili. Statistični podatki: hrana se je podražila

Pod drobnogledom vlade bodo torej bolj ali manj osnovni prehranski izdelki.  Koliko so se dražili v preteklem letu?  

Najbolj sveži podrobni podatki statističnega urada za primerjavo so april lani in letos. Kruh se je v enem letu podražil za 17,2 odstotka. Kilogram polbelega hlebca v eni izmed slovenskih prodajaln trenutno stane 2,89 evra, če mu odštejemo letno inflacijo, bi moral stati več kot pol evra manj.

Če poizkušamo inflacijo odšteti še nekaterim drugim izdelkom. Kilogram priljubljenih testenin polžki nas stane 47 centov več. Kilogram piščančjih filejev 1,20 evra več, liter priljubljenega trajnega mleka 19 centov več. Deset jajc hlevske reje pa kar 72 centov več.  

Za dobro četrtino  so na ceni pridobili siri in skute. Za 27,7 odstotka krompir, za 29 odstotkov riž, daleč največ pa sladkor, cena se mu je popravila za dobrih 55 odstotkov.

Vlada se je doslej proti takšnim podražitvam skušala boriti z nadzorom košarice 15 dobrin. Je bil to strel v prazno? Vlada meni, da je iz tega izluščila najcenejšo košarico, vprašanje pa je, če smo to občutili tudi potrošniki.  

Vrednost zadnje košarice je bila objavljena v marcu. V povprečju je cena od septembra z 49,90 padla na 37,90 evra. Torej, najcenejši osnovni prehranski izdelki naj bi se v povprečju pocenili za 24 odstotkov. SURS pa je izračunal, da se je hrana od marca lani do marca letos, torej v nekoliko daljšem obdobju, podražila za 15,8 odstotka.

Kakšna je bila uporabna vrednost spremljanja cen glede na navedene podatke, ostaja vprašanje, dejstvo pa je, da je država za projekt namenila 47 tisoč evrov. S kmetijskega ministrstva pa so sporočili, da bodo spremljanje cen nadaljevali tudi v prihodnje.