Zaradi aktivnega vzpostavljanja pogojev za razvoj sistemske korupcije, načrtnega rušenja sistema spremljanja premoženjskega stanja funkcionarjev in izmikanja nosilcev oblasti do odgovornosti "Slovenija postaja korupcijsko vse bolj ogrožena država", je o delu komisije za preprečevanje korupcije v letu 2007 dejal njen predsednik Drago Kos.
Kos je sicer pri predstavitvi poročila komisije navedel še dvoje poskusov ureditve tega področja v letih 2007 in 2008, ki pa sta po njegovem propadla "iz političnih razlogov".
Na koncu razprave je izpostavil, da komisija dela izključno na podlagi prijav. Ob tem je pojasnil, da zadeve, ki jih odstopajo direktno policiji brez načelnega mnenja, niso javne. Zaradi slabih izkušenj s policijo pa so v zadnjih letih več zadev posredovali tožilstvu, ki "se zgane prej kot policija", je pojasnil Kos.
Če je kje pravna država ogrožena, je to po Kosovih besedah na območju južne Primorske, kjer po njegovem mnenju organi pregona slabo delujejo.
Predsednik protikorupcijske komisije je odklonil namigovanje o spolitiziranosti komisije. "Ukvarjamo se s politiki in politiko, a korupcija je tam, kjer je oblast," je dejal Kos. Poudaril je še, da načelna mnenja komisije ne temeljijo na subjektivnih mnenjih, ampak na dokumentaciji.
V letu 2007 je bilo več prijav koruptivnih dejanj
Kot je v predstavitvi poročila poslankam in poslancem še pojasnil Kos, je prišlo v letu 2007 do porasta števila prijav korupcijskih dejanj komisiji. Teh prijav je bilo po njegovih besedah 595. "To kaže na povečano občutljivost ljudi pri zaznavanju različnih nepravilnosti v naši družbi," meni predsednik protikorupcijske komisije. Obenem pa je po njegovem zaznati padec zaupanja ljudi v pristojne državne organe, zlasti policijo in tožilstvo. Na podlagi anket je namreč mogoče sklepati, tako Kos, da se je vse manj ljudi odločalo za prijavo primerov korupcije, bodisi iz strahu pred maščevanjem bodisi zaradi prepričanja, da morebitna preiskava sploh ne bo uvedena.
Komisija DZ o preprečevanju korupcije predlaga spremembo zakona
Komisija DZ po zakonu o preprečevanju korupcije, ki je poročilo t. i. Kosove komisije obravnavala v začetku februarja, DZ predlaga, naj na podlagi ustavne odločbe vladi naloži pripravo predloga zakona, ki bo celovito uredil področje boja proti korupciji.
Pri tem naj vlada preveri možnost uvedbe elektronskega obrazca, napovedi premoženjskega stanja funkcionarjev ter vzpostavitve računalniškega zajemanja in obdelave podatkov, menijo v Komisiji DZ. Poleg tega naj vlada v okviru priprave sprememb proračunskih aktov za leto 2010 zagotovi potrebna sredstva za nabavo opreme ter zagotovi potrebno strokovno usposabljanje tistih, ki bodo to opravljali.
Komisija državnemu zboru tudi predlaga, naj pri pripravi novega zakona določi organ, ki bo nadziral premoženjsko stanje funkcionarjev komisije za preprečevanje korupcije.
večina poslanskih skupin je poročilo podrpla
Večina poslanskih skupin je napovedala podporo poročilu komisije in podporo predlaganim sklepom. Večina jih podpira tudi predlog sprememb zakona, ki bo uredil področje boja proti korupciji.
Borut Sajovic (LDS) je pojasnil, da bodo v poslanski skupini poročilo in predlagane sklepe podprli. Poročilo po njegovih besedah kaže na to, da komisijo še kako potrebujemo. Komisija je "kljub hudim političnim pritiskom svoje delo opravljala dobro, pregledno in obsežno ter vzorno glede javnih financ. Ukinitev komisije bi bila zato slaba rešitev", je dejal Sajovic in izpostavil nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev.
Srečko prijatelj (SNS) meni, da je govoriti o resnem pristopu do korupcije v Slovenji zgolj pravljica. V poslanski skupini po njegovih besedah niso za ukinitev komisije, vendar "takšne protikorupcijske komisije, kot jo imamo sedaj, ne potrebujemo", saj "je sama sebi namen". Izpostavil je tudi razkorak med oddanim številom prijav komisiji ter obravnavanimi prijavami. Prvih je bilo po njegovih besedah 595, javni pregon pa jih je doživelo 21.
Franc Jurša (DeSUS) je pojasnil, da v poslanski skupini podpirajo predloge sklepov, ki jih je predlagala komisija DZ, pozdravljajo pa tudi predlog sprememb zakona, ki bo uredil področje boja proti korupciji. Vlado pozivajo, da organu dodeli dovolj strokovnega kadra in sredstev, da bo lahko deloval učinkovito, je poudaril poslanec.
Po mnenju Gvida Kresa (SLS) je pregon korupcije v času krize še posebej pomemben. V SLS so, kot je dejal, prepričani, da bi bila ukinitev komisije slaba, vendar mora ta delovati v skladu z danimi pristojnostmi. Poslanci SLS bodo predlagane sklepe po njegovih besedah podprli. Poročilo v poslanski skupini SLS ocenjujejo kot dobro in natančno.
V SD bodo po besedah poslanca Dušana Kumerja podprli poročilo in predloge komisije DZ, da vlada pripravi predlog sprememb zakona, ki bi urejal preprečevanje korupcije. V poslanski skupini SD tudi menijo, da parlamentarna komisija ni primerna za zamenjavo sedanje komisije, saj podpirajo utrditev položaja protikorupcijske komisije kot neodvisnega organa.
Poslanec SDS Branko Marinič je ugotavljal, da največjo odgovornost pri boju proti korupciji nosijo tisti, ki so poklicani k sprejemanju zakonodaje, vendar je po njegovo iz poročila komisije razvidno, da se ta "vse preveč ukvarja z majhnimi ribicami in ne z velikimi ribami". Tako se po Mariničevih besedah nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev preveč podrobno ukvarja z lokalnim nivojem, kar dodatno obremenjuje komisijo pri njenem delovanju na državni ravni. Sicer pa tudi v SDS želijo dati svoj prispevek k zmanjševanju pojava korupcije, zato bodo po napovedih Mariniča predloge matične parlamentarne komisije podprli.
Alojz Posedel (Zares) pa je spomnil na poskuse ukinitve komisije v prejšnjem mandatu in na upadanje zaupanja v delo pristojnih organov. To po njegovo izhaja iz problema zagotavljanja tajnosti prijaviteljev koruptivnih dejanj ter iz občutka, da se glede tega nič ne ukrene.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.