VIDEO: MNZ: Mate ni razkrival tajnih podatkov

Predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos je predstavil svojo plat zgodbe o obtožbah, ki so ga doletele v zadnjem času. Tako je predstavil vso kronologijo stikov, ki jih je imel s finskimi preiskovalnimi organi in slovensko policijo, pa tudi svoj odgovor na sklep 41. izredne seje državnega zbora, kjer so ga pozvali, naj predloži dokaze za svoje izjave v oddaji Finske nacionalne televizije YLE ali pa naj odstopi.

Kos je poudaril, da DZ nima zakonske podlage, da naslovi takšno vprašanje oziroma zahtevo na Komisijo za preprečevanje korupcije, da pa bo zaradi predhodnega dobrega sodelovanja s to institucijo vseeno odgovoril. V odgovoru je povedal, da so podatki, ki potrjujejo njegove navedbe in okoliščine, ki utemeljujejo takšno izjavo, vsebovani v 341 listinah, ki jih je komisija odstopila slovenski policiji 24. junija in 5. septembra. Slovenska policija in državno tožilstvo te dokumente uporabljata pri delu skupne slovensko-finske preiskovalne komisije. Ker gre torej za dokumente, s katerimi razpolagajo v predkazenskem postopku, pa o vsebini ne more govoriti, je pojasnil. Je pa na novinarsko vprašanje, ali je v teh dokumentih kakor koli omenjen Janez Janša, dejal, da ne. Kos je tudi sicer dejal, da se predsednika vlade ni omenjalo v nobenih dokumentih, s katerimi je sam prišel v stik.

Sporno je razpolaganje politikov s podatki iz preiskave

Glede 11-urne razprave v DZ na to temo se mu zdi sporno predvsem to, da je minister za notranje zadeve Dragutin Mate na seji razpolagal s podatki iz dokumentacije, ki je bila predana policiji in tožilstvu in ki je bila označena z oznako „zaupno“. Če kateri državni organ dobi podatke s to oznako, ne sme niti potrditi niti zanikati prejema takih podatkov, je še pojasnil Kos. Zato pravi, da se zna zgoditi, da bodo, zaradi kršenja zakona o tajnih podatkih, po sklepu komisije zadevo odstopili tožilstvu. Vsekakor pa bo Kos vprašanje o tem od kje je prišla ta dokumentacija zastavil na petkovem sestanku s skupno preiskovalno komisijo.

Glede groženj pa je Kos povedal, da sta minister Mate in direktor Uprave kriminalistične policije Aleksander Jevšek njemu in komisiji tudi javno grozila, preko medijev. Grozila naj bi mu s kazenskimi ovadbami in drugimi ukrepi, ker komisija policije ni obvestila o zadevi, s katero je bila sama seznanjena dosti pred KPK, je povedal.

Na ministrstvu za notranje zadeve pa zarjujejo, da je Mate na 41. izredni seji navajal le dejstva, ki izhajajo iz poročila policije, ki je bilo posredovano Državnemu zboru, in iz poročila o nadzoru nad delom policije v primeru Patria. Podatkov, ki naj bi bili označeni z oznako "zaupno", Mate tako, po navedbah ministrstva, ni navajal.

Prav tako so zanikali navedbe, da naj bi Mate javno grozil predsedniku komisije in komisiji. Pojasnili so, da je Mate na svojih javnih nastopih poudarjal, da bo primer Patria raziskan in da bo policija sprožila pregon osumljencev kaznivih dejanj. Če se izkaže, da so osebe, ki javno govorijo o primeru Patria, navajale neresnične obtožbe, bodo sproženi ustrezni postopki tudi proti tem osebam.

O obtožbah, ki so letele na direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Andreja Plausteinerja je povedal, da je nad njimi zelo presenečen, saj slednji zaradi zaupne narave dokumenta ne sme niti potrditi njegovega obstoja, kaj šele komentirati vsebino.

Sicer je še povedal, da so ga finski preiskovalci kontaktirali približno mesec dni pred prihodom v Slovenijo. Dokumentov, v katerih bi bila navedena konkretna imena, ni videl, pogovori s Finci pa so se dotikali zgolj tistih, ki so bili s Patrio povezani po uradni dolžnosti. Omenili so tudi Walterja Wolfa. O Janezu Janši naj tako ne bi bilo govora, “mi Janeza Janše nismo zaznali nikjer v naši preiskavi, o črki J sem izvedel iz oddaje na finski nacionalni televiziji“. Dejal je tudi, da na finskem ni vedel nobenega od dokumentov, ki jih navaja finski novinar in tudi nobenih kratic.

Kos se je tako, kot je povedal, s finskimi policisti petkrat srečal in enkrat z njimi govoril po telefonu. Štirikrat so bili oni v Sloveniji, enkrat pa on na Finskem. Kot je še dejal, je imel zadnji stik z njimi 18. junija, ko je po telefonu govoril z vodjo preiskave na Finskem.

Ne verjamem, da je bila depeša založena

Kos je na novinarski konferenci še povedal, da je slovenska policija, če že šepa operativno, zelo urejena na administrativem področju. „Da bi se založila ena depeša, težko verjamem, da pa so se vse ostale, pa sploh ne,“ je dejal. Ker ne verjame, da je bila depeša založena zaradi malomarnosti, bi bilo po njegovem potrebno ta primer dobro raziskati.

Mate: Kos je vse vedel že lani spomladi

Kosa je med torkovo izredno sejo minister za notranje zadeve Dragutin Mate obtožil, da je o zadevah povezanih z depešo vedel že lani spomladi. Mate je bil ob tem začuden, češ, kako je lahko imel Kos konkretne podatke, če pa je bila depeša takrat še v predalu uslužbenca Interpola. Prepričan je, da je klical direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Andreja Plausteinerja, ki naj bi po ministrovih besedah "na svojo roko za prijatelja uredil kakšen klic in pridobil podatke" o transakcijah v tujino.

Na seji so tudi sprejeli sklep, naj Kos v 24 urah predloži dokaze za svoje trditve v finski oddaji Resnica o Patrii ali pa odstopi. V omenjeni oddaji je namreč na vprašanje novinarja Magnusa Berglunda: "Kdo je tisti, ki ga ga ščitijo osebe, ki mu grozijo v povezavi z razkrivanjem kaznivih dejanj v postopku oddaje javnega naročila za nakup oklepnikov?" odgovoril: "Menda pa res ne mislite, da bom govoril o imenih, to so ljudje, ki so zelo blizu vrha – saj ravno to je bistvo problema ..." DZ zato zahteva razkritje vseh teh oseb z imeni in priimki.

Plausteiner: Vse je bilo korektno

Plausteiner se je sicer na očitke Mateja odzval že včeraj. "V zvezi z navedbami ministra, ki naj bi imele podlago v poročilu policije, ugotavljamo, da so neresnične, zlonamerne in da so bile v poročilu navedene brez kakršne koli osnove. Urad lahko začne obravnavo določene zadeve tudi na podlagi obrazložene pisne pobude, ki mu jo lahko podajo pobudniki, navedeni v 60. členu Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Urad je v mesecu avgustu 2007 od enega izmed zakonsko določenih pobudnikov pobudo v zadevi Patria prejel in jo korektno in strokovno nadgradil s podatki, ki jih je pridobil zakonito, na podlagi pooblastil, ki mu jih daje Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma," je zapisal v izjavi za javnost. Dodal je še, da bodo mogoče celo ukrepali zoper osebe, ki so namerno in zavestno v poročilu policije navedli lažne podatke in s tem zavedli tudi ministra.

Iz ministrovega kabineta so se nato odzvali, da Matejeve izjave niso bile neresnične ali zlonamerne ter da tudi nikoli ni izjavil, da je urad deloval v nasprotju s predpisi. Trdi, da je namreč le navajal dejstva iz poročila policije, ki je bilo posredovano DZ.

Kljub obljubam nihče odstavljen

Generalni direktor policije Jože Romšek je medtem sicer že zagotovil ukrepe proti dvema osebama na Interpolu, ki naj bi bili odgovorni za zamude. Bili naj bi takoj umaknjeni z delovnih mest, proti njima pa naj bi uvedli tudi disciplinski postopek in morebiti celo kazenski postopek. Izkazalo pa se je, da omenjeni osebi ne bosta odstavljeni, pač pa le premeščeni; ena na policijsko upravo Postojna in druga v Kranj. Neuradno naj bi šlo za vodjo oddelka Interpola Hinka Privška in preiskovalca Igorja Tofanta.

Policija zanika grožnje Kosu

Policija odločno zavrača, da bi direktor Uprave kriminalistične policije Aleksander Jevšek kadarkoli grozil predsedniku protikorupcijske komisije s kakršnimi koli ukrepi. “Na novinarski konferenci Generalne policijske uprave, ki je bila 11. junija letos v zvezi s predstavitvijo preiskave kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete, je direktor Uprave kriminalistične policije med drugim izpostavil, da je predsednik protikorupcijske komisije v enem izmed intervjujev povedal, da ga je finska policija že januarja ali februarja obvestila o tem, da preiskuje kazniva dejanja v povezavi s Patrio. Direktor kriminalistične policije je na novinarski konferenci nadaljeval, da so nosilci javnih funkcij in uradniki državnih organov v skladu z določili 145. člena Zakona o kazenskem postopku v primeru, ko izvejo za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, dolžni o tem takoj obvestiti policijo ali državno tožilstvo in še več, dolžni so tudi zavarovati dokaze, če jih posedujejo in jih izročiti policiji ali državnemu tožilstvu. Direktor kriminalistične policije torej ni grozil, ampak je le izpostavil dolžno ravnanje državnih uradnikov v primeru zaznave uradno pregonljivih kaznivih dejanj,“ so zapisali v sporočilu za javnost.