Predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos je na tiskovni konferenci, na kateri se je odzval na objavo zapisnika njegovega zaslišanja na Finskem. Kot je povedal, se je komisija s predstavniki finske policije prvič srečala junija 2007, potem pa je bilo še nekaj obiskov. Pojasnil je, da se je aprila lani na posebno vabilo finskih policistov in na njihove stroške udeležil zaslišanja. Namen zaslišanja pa je bil primerjati podatke, ki jih je imela komisija, s tistimi, ki so jih imeli finski kriminalisti.
Kos vsebine zaslišanja tudi danes ni posebej komentiral. Dejal pa je, da "se mu zdi paradoksalno, da naj bi bila komisija center zarote", saj so bili prav oni tisti, ki so ves čas trdili, da se na primer predsednik SDS Janez Janša "nikoli in nikjer ni pojavil v zgodbi".
"Če to ni kriminal, ampak je zarota, potem je to zarota, v katero so poleg avstrijskih in finskih policistov, tožilcev in sodnikov očitno vpleteni tudi slovenski policisti in tožilci, glede na to, da so prejšnji teden podali dva obtožna predloga," je poudaril.
Komisija je s finskimi policisti po njegovih besedah sodelovala, ker so se ti obrnili na komisijo. Kot je dejal, so mu namreč razložili zgodbo o tem, kako od policije "ni odgovorov na depeše, ki so bile poslane z Dunaja".
Ker so se na komisiji že ukvarjali s to zadevo, s sodelovanjem po Kosovih besedah niso imeli težav, tudi zaradi tega, ker jih k temu pooblašča zakon o preprečevanju korupcije. Komisija pa je s tem po njegovem mnenju izpolnila tudi svojo dolžnost, ki izhaja iz vrste mednarodnih konvencij in iz položaja Slovenije v Evropski uniji.
'Podatki, bistveni za preiskavo, so bili resnični'
Zaslišanje je po Kosovih besedah potekalo tako, da je policistom na podlagi njihovih vprašanj predstavljal podatke, ki jih je imela komisija, pri vsakem podatku pa določil tudi stopnjo verjetnosti. Pri tem je poudaril, da je na zaslišanju o podatkih oz. očitkih, ki so se nanašali na Janšo, vedno govoril, da je zanje nizka stopnja verjetnosti oz. da so "neverjetni".
"Vsi podatki, ki so bili posredovani finskim policistom, so temeljili na uradnih zaznamkih delavcev komisije in na dokumentaciji, ki jo je imela komisija," je zatrdil. Poudaril je še, da so se vsi podatki, ki so bistveni za preiskavo, izkazali za resnične.
Na seznamu ni ne Janše, ne Erjavca, ne Gutmana
Poseben del zaslišanja je bil po Kosovih besedah namenjen tudi seznamu. Finskim policistom komisija ni posredovala nobenega seznama osumljencev, pač pa seznam oseb, za katere je komisija kakor koli zaznala, da so povezani z zadevo Patria, je zatrdil. Pojasnil je, da je bil to seznam 34 oseb, njihov formalni položaj in vloga v zadevi. Na tem seznamu pa ni ne Janše, ne nekdanjega obrambnega ministra Karla Erjavca in tudi ne nekdanjega načelnika Generalštaba Slovenske vojske Albina Gutmana.
Po tem zaslišanju je komisija s finskimi kriminalisti po besedah Kosa imela samo še en neposreden stik. Čez mesec ali dva je bil namreč podpisan sporazum o ustanovitvi skupne preiskovalne skupine. Junija 2008 je tako komisija vso dokumentacijo predala slovenski policiji.
Sicer pa so se koreniti napadi na komisijo, preiskovalce in novinarje v tej zadevi začeli po zaslišanju nekaterih osumljencev, je opozoril Kos. Prepričan je, da je sedanje dogajanje bolj posledica "stiske nekaterih osumljencev po njihovih zaslišanjih".
Sum pranja denarja
Na vprašanje, zakaj so šli podatki najprej finski policiji in ne slovenskim preiskovalnim organom, je Kos odvrnil, da v tisti fazi niso imeli razloga za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. "So pa obstajali razlogi za sum, da je prišlo do pranja denarja. Ti razlogi so izhajali iz depeše, ki smo jo prejeli iz Avstrije, in komisija je v skladu s svojimi pristojnostmi odstopila te podatke uradu za preprečevanje pranja denarja," je dejal.
Časnik Delo je sicer v minulih dneh objavil kopije več delov zaslišanja Kosa aprila lani na Finskem. Objava je sprožila številne odzive, med njimi tudi v zadevi osumljenega Janeza Janše, ki je dejal, da je afero v svoji aktovki na Finsko nesel prav Kos.
KOMENTARJI (57)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.