Nakup na Litijski: manjkali dokumenti, sodišča o poslu izvedela iz medijev

KPK je postopek začela na podlagi prijave iz januarja 2024, ki je vsebovala očitke o domnevnih nepravilnostih ministrstva za pravosodje pri nakupu stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani za namene ureditve prostorov za sodišča ter očitke o vpletenosti politične stranke Socialni demokrati (SD) v ta nakup, zlasti tedanjega glavnega tajnika SD. "Na podlagi pregleda obsežne dokumentacije MP in Državnega odvetništva Republike Slovenije ter javno dostopnih podatkov je komisija ugotovila, da je bil postopek nakupa omenjene stavbe izveden netransparentno in premalo skrbno: negospodarno, brez ustrezne strokovne podlage," so zapisali v sporočilu za javnost.

Ugotovila je tudi, da v dokumentaciji manjkajo ključni dokumenti in zabeležke, "ki so za tovrstne večje investicije še posebej pomembni tako z vidika transparentnosti posla kot krepitve integritete odločanja v javnem interesu". "Npr. ni razvidno, kdo se je odločil, da je izbrana ponudba primerna za nadaljnjo obravnavo oziroma da se v zvezi s to ponudbo nadaljujejo aktivnosti ministrstva za pravosodje, povezane z nakupom stavbe, strokovne službe in vodstvo med seboj niso bili usklajeni in obveščeni, ministrstvo za finance ni preverilo dejanske racionalnosti in smotrnosti predvidene porabe sredstev, ministrstvo za pravosodje pa je postopek nakupa nadaljevalo brez zagotovljenih finančnih sredstev. Sodišča so o nakupu stavbe, namenjene prav njim, izvedela šele iz medijev in podobno."

KPK ugotavlja, da je bil celoten postopek obremenjen s korupcijskimi tveganji, zato je akterjem v zadevi izdala priporočila za izboljšanje ravnanja s stvarnim premoženjem. Vladi je priporočila, naj vsa ministrstva pozove k zagotavljanju preglednosti in doslednega evidentiranja dokumentacije ter beleženju prisotnosti vseh vpletenih na sestankih, ustanovitvi delovnih skupin za večje projekte, ki vključujejo uporabnike nepremičnin in Državno odvetništvo, k ustreznemu načrtovanju časovnic projektov ter h krepitvi notranjih kontrol.

"Pri tem ima pomembno vlogo tudi načrt integritete, ki je ob učinkoviti uporabi lahko glavno varovalo pred nastankom korupcijskih tveganj. Zato komisija priporoča tudi Vladi RS, da oblikuje in sprejme svoj načrt integritete v skladu z določbami ZIntPK in priporočili Skupine držav proti korupciji pri Svetu Evrope (GRECO), ministrstva pa naj v svojih že obstoječih načrtih integritete opredelijo vsa tveganja in ukrepe v zvezi z nakupom nepremičnin in drugim ravnanjem s stvarnim premoženjem," so zapisali.

Ker po veljavni zakonodaji glavni tajniki oziroma generalni sekretarji političnih strank niso opredeljeni kot uradne osebe, komisija pa lahko ugotavlja kršitve integritete le za to skupino, je ministrstvu za pravosodje dodatno priporočila, da pristopi k spremembi ZIntPK, pri kateri se glavne tajnike oziroma generalne sekretarje političnih strank uvrsti med uradne osebe po zakonu. Komisija se zato v konkretnem primeru ni mogla opredeliti do očitkov v povezavi z vlogo takratnega glavnega tajnika SD.

KPK je v povezavi z zadevo junija in decembra lani prejela tudi prijavi, ki sta vsebovali očitke glede nasprotij interesov ter groženj, ponarejanja dokumentacije, oviranja državnih organov, šikaniranja in izsiljevanja na ministrstvu za pravosodje v povezavi z izvedbo revizije pravilnosti izvršitve državnega proračuna za leto 2023 pri omenjenem nakupu. KPK je ugotovila, da prijavo že obravnava računsko sodišče, zato mu je ni ponovno odstopala. Zaradi zaznanih sumov iz pristojnosti drugih organov pa je prijavi odstopila Policiji in inšpektoratu za javni sektor.