Korupcije je vse več

Predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos je v letnem poročilu, ki ga je predstavil članom pristojnega parlamentarnega delovnega telesa, opozoril predvsem na dve dejstvi, in sicer poslabšanje razmer na področju sistemske korupcije ter vpliv ukinjanja komisije in napovedanega omejevanja proračunskih sredstev na njeno delo.

"V okviru razpoložljivih možnosti mislim, da smo storili celo več, kot se je od nas pričakovalo," povedal Kos in dodal, da so grožnje z ukinitvijo komisije vplivale tudi na to, da komisija nima dovolj ljudi na razpolago, saj jih ti zapuščajo. "Ta trenutek bi potrebovali vsaj dvakrat toliko ljudi, kot jih imamo, ampak trudimo se, da izpolnjujemo vse tiste obveznosti, ki nam jih direktno nalaga zakon o preprečevanju korupcije," je dejal Kos.

Kot konkreten uspeh v zadnjem obdobju je Kos izpostavil predvsem to, da so so prijave premoženjskega stanja in daril, nezdružljivost funkcij ter omejitev poslovanja "postale del vsakdana slovenskega funkcionarja, kar je bilo prej nekaj nedoumljivega". To po Kosovih besedah pomeni, da so se funkcionarji začeli počasi zavedati, da so tako kot nosilci posebnih pravic tudi nosilci posebnih obveznosti.

Kos je kot konkretne uspehe izpostavil sprejetje šestih načelnih mnenj, s katerimi so ugotovili, da so prisotni znaki korupcije. Pri tem je omenil širši javnosti znane primere, kot sta helikoptersko reševanje ponesrečencev in vetrne elektrarne na Volovji rebri. "Menimo, da tudi na tem področju izpolnjujemo svoje poslanstvo, čeprav to ni naša osnovna naloga," je dejal predsednik protikorupcijske komisije.

Se pa po ugotovitvah Kosove komisija stanje na področju korupcije v Sloveniji objektivno slabša, eden od glavnih razlogov za ta negativni trend pa je slaba učinkovitost institucij družbenega nadzora, zlasti organov odkrivanja in pregona.

Kot je po seji parlamentarne komisije po zakonu o preprečevanje korupcije povedala njena predsednica Barbara Žgajner Tavš, delo protikorupcijske komisije in tudi njeno letno poročilo ocenjujejo kot dobro. So pa sklenili, da bo o poročilu razpravljal še državni zbor, sklepe za plenarno zasedanje pa bodo še pripravili.

Žgajner Tavševa je sicer izpostavila tudi navedbe iz poročila, kjer ugotavljajo, da je vse več prijaviteljev morebitnih primerov korupcije anonimnih ter da se ljudje najpogosteje sploh ne odločajo za prijavo iz strahu pred maščevanjem.