Zdravnika več kot 400 podjetjem izdala okoli 14.000 zdravniških spričeval

Beno Meglič, vodja mariborskih kriminalistov, je dejal, da je več kot 100 kriminalistov na podlagi izdanih odredb preiskovalnega sodnika opravilo skupno 142 preiskav stanovanj, poslovnih prostorov in vozil izvedlo aktivnosti v predkazenskem postopku. Za izvedbo vseh aktivnosti so pristopili do več kot 200 različnih naslovov po Sloveniji. Ob hišnih preiskavah so opravili več kot 100 zasegov različne poslovne in druge dokumentacije, elektronskih naprav in drugih predmetov, poleg tega pa so opravili več kot 150 razgovorov. Na podlagi ugotovitev je bila podana tudi prva kazenska ovadba, z aktivnostmi  v predkazenskem postopku pa nadaljujejo. 

"Včeraj zvečer smo oba osumljena s kazensko ovadbo privedli k preiskovalni sodnici Okrožnega sodišča v Mariboru, ki je zoper njiju odredila sodno pridržanje."

Kazenska ovadba je bila podana zoper dva osumljena zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali pravic po 257. členu KZ-1, ki je storjeno v  sostorilstvu, zoper enega osumljenega zaradi kaznivega dejanja jemanja podkupnine po 261. členu KZ-1 in zoper devet osumljenih zaradi kaznivega dejanja dajanja podkupnine po 262. členu KZ-1. Predkazenski postopek še poteka zoper 69 oseb, vse pa so osumljene storitve kaznivega dejanja dajanja podkupnine po 262. členu KZ-1. 

Ugotovili so, da sta osumljena zdravnika zlorabila svoj uradni položaj s tem, ko sta s kršitvijo različnih predpisov s področja medicine dela, prometa in športa, skupaj, oz. v sostorilstvu, neupravičeno izdajala zdravniška spričevala. Gre za spričevala, ki jih morajo podjetja in druge organizacije pridobiti za svoje zaposlene ali člane organizacij za dokazovanje zdravstvene sposobnosti za opravljanje določenega dela ali dejavnosti (npr. športne dejavnosti). 

Prvoosumljeni zdravnik, ki ima licenco za izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov s področja medicine dela, prometa in športa, je svojo dejavnost v celoti prepustil drugoosumljenemu zdravniku, sicer zdravniku splošne medicine, ki ni specialist medicine dela, prometa in športa, čeprav je vedel, da drugo-osumljeni za opravljanje te dejavnosti nima licence zdravniške zbornice in da preventivnih pregledov s področja medicine dela, prometa in športa ne sme opravljati. 

Kriminalisti so osumljena pred dežurnega preiskovalnega sodnika mariborskega sodišča privedli v sredo zvečer, ta pa je za oba odredil sodno pridržanje in zaslišanje. Mariborsko sodišče pa je po zaslišanju pri dežurnem preiskovalnem sodniku pridržana zdravnika zgodaj popoldne spustilo na prostost, so za STA potrdili na mariborskem tožilstvu. Sodišče se je tako odločilo, ker ni imelo nobenih utemeljenih razlogov za izrek pripora.

Od leta 2011 sta zaslužila najmanj 1,2 milijona evrov

Zdravnika sta kazniva dejanja izvrševala od leta 2011 na način, da se je eden od storilcev vnaprej dogovoril z zastopniki delodajalcev in športnih društev, da so mu dostavili podatke o zaposlenih delavcih, oz. športnikih, ki jih potrebuje za izdajo zdravniškega spričevala. V nadaljevanju je nato proti plačilu izdal zdravniška spričevala s področja medicine dela, prometa in športa, brez da bi preventivne zdravstvene preglede delavcev oz. športnikov tudi dejansko opravil.  

"Izključni motiv pri obeh zdravnikih je bil koristoljubje, zaradi katerega sta zdravnika povsem zanemarila svoje poklicno poslanstvo varovanja zdravja ljudi ter potrjevala njihovo zdravstveno sposobnost, brez da bi jih ustrezno pregledala. Denar, ki sta ga na ta način pridobila, sta si storilca medsebojno razdelila."

Osumljenca sta to počela od leta 2011. Potrdila o ustreznosti kandidata za nastop na delovnem mestu sta izdajala brez predhodnega zdravniškega pregleda. Tako sta izdala najmanj 14.000 zdravniških spričeval več kot 400 podjetjem. Predkazenski postopek poteka tudi zoper zastopnike oz. odgovorne osebe podjetij in drugih organizacij, ki so na tak način pridobili zdravniška spričevala in za to tudi plačali osumljenima zdravnikoma. 

Z zbranimi obvestili in z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov, ki so bili ob zakonsko določenih pogojih odrejeni zaradi prikritega izvrševanja kaznivih dejanj, je bilo med drugim ugotovljeno, da je eden od osumljenih zdravnikov, kot uradna oseba, zlorabil svoj položaj zdravnika tudi s tem, da je v času trajanja epidemije covida-19 in v času veljavnosti ukrepov za zajezitev okužb z virusom SARS-Cov-2, več osebam, proti plačilu denarne nagrade, neupravičeno izdajal zdravniška potrdila o prebolevnosti, čeprav je vedel, da te bolezni osebe niso prebolele. Prav tako je osumljeni zdravnik v zvezi s covdiom-19 proti plačilu neupravičeno izdajal potrdila o opravljenih hitrih testih in testih PCR. V zvezi s Covid-19 je bilo skupno izdanih 90 različnih potrdil. 

Osumljena zdravnika sta z navedenimi kaznivimi dejanji pridobila najmanj 1,2 milijona evrov protipravne premoženjske koristi. 

"Za eno izdano zdravniško spričevalo za področje športne dejavnosti sta osumljena zdravnika prejela med 10 in 15 evri, za zdravniško spričevalo v zvezi z zaposlitvijo v podjetjih med 50 in 65 evri, za izdana covid-19 potrdila pa je en osumljeni zdravnik zahteval od 30 do 40 evrov za eno potrdilo."

Eden od zdravnikov naj bi kot zasebnik s koncesijo kot specialist medicine dela, prometa in športa deloval v središču Ptuja, drugi pa naj bi bil pogodbeni sodelavec ZD Lenart. Jožef Kramberger, direktor ZD Lenart, je v včeraj izjavi za medije potrdil, da so kriminalisti v tamkajšnjem zdravstvenem domu v torek opravili informativni razgovor v povezavi z nekdanjim zaposlenim specialistom medicine dela, prometa in športa. Čeprav bi se moral danes zdravnik zglasiti v zdravstvenem domu, so direktorju sporočili, da ga ne bo. Kramberger je pojasnil, da gre v tem primeru za kršitev pogodbe, zaradi česar so jo danes tudi prekinili. Šlo je za polletno podjemno pogodbo.

Osumljenima, če bosta spoznana za kriva, grozi zaporna kazen od enega do osem let, osebam, ki so plačale za lažna potrdila, pa denarna kazen ter od enega do šest let zapora. 

Dragan Obolnar, vodja Oddelka za poslovni in javni sektor iz Uprave kriminalistične policije na GPU, je ob predstavljeni kriminalistični preiskavi izpostavil, da gre za zavržna ravnanja vseh udeleženih oseb, zlasti pa tistih, ki jim je zaupana tako pomembna skrb, kot je skrb za zdravje. "Takšna ravnanja imajo poleg kaznivosti lahko še druge posledice za prejemnike potrdil, delodajalce, druge deležnike in vse tiste, ki se te nevarnosti ne morejo zavedati, vse to pa zaradi lažnih dokazil o izpolnjevanju zdravstvenih pogojev."

Policija v zadnjem obdobju obenem zaznava druge oblike zlorab na področju cepljenja proti nalezljivim boleznim, največkrat gre za različne oblike ponarejanja in uporabe ponarejenih listin – dokazil o prebolevnosti, testiranju in cepljenju. 

"Poudariti moramo, da naloga Policije ni izvajanje inšpekcijskih nadzorov oz. revidiranje, ter da je kot organ odkrivanja na področju gospodarske kriminalitete zelo odvisna tudi od uspešnosti vseh nadzornih mehanizmov in ugotovitev pristojnih nadzornih organov ter institucij," je še dodal.