Korupcija v zdravstvenem zavodu: s prirejenimi razpisi obnavljali zasebne domove

Policija je zaključila obsežen predkazenski postopek, v katerem so ugotovili, da sta dva zaposlena od leta 2022 do aprila lani izvršila več kot 30 kaznivih dejanj jemanja in dajanja daril. Ustvarila sta si mrežo, s katero sta sodelovala pri pridobivanju delavcev za obnovitvena in vzdrževalna dela ter pri nabavi tehničnega materiala v javnem zdravstvenem zavodu, je pojasnil vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto v sektorju kriminalistične policije Policijske uprave Celje Ervin Stojnšek.

V preiskavi so dokazali, da so vrednosti posameznih poslov znašale od nekaj tisoč do več kot 80 tisoč evrov. "Zlorabili so zakon o javnem naročanju, predvsem evidentiranje javnih naročil v majhnih vrednostih. Osumljenci so prilagajali razpise in vrednosti poslov z dajalci daril in posle dogovorjeno podražili za med 15 do 30 odstotkov," je pojasnil Stojnšek. 

Zavod je postopek javnega naročanja izvedel zgolj formalno, in ne v skladu z načeli zakona o javnem naročanju, je pojasnil Stojnšek.

V preiskavi so tudi ugotovili, da sta osumljena zaposlena v zavodu, pred formalno izvedbo posla, osumljenim izvajalcem sporočala podatke o višini sredstev, ki jih ima zavod na razpolago za izvedbo posameznega posla. S tem sta favoriziranemu ponudniku omogočila, da se je s ponudbo čim bolj približal maksimalni vrednosti razpoložljivih sredstev zavoda. Na ta način so favorizirani ponudniki cene storitev, v zameno za pridobitev posla, dvignili do 30 odstotkov od takrat veljavnih cen na trgu. Dvig cen je predstavljal vrednost daril zaposlenim v zavodu oz. neupravičeno bogatenje favoriziranega ponudnika na račun javnih sredstev.

Vsi posli so bili opravljeni, a preplačani. Razliko sta v žep pospravili obe strani, dajalci in prejemniki storitev in daril. Vpleteni sicer niso nabavljali medicinske opreme ali zdravil. 

Osumljenci so darila prejemali v gotovini ali v obliki plačanih gradbenih in vzdrževalnih del na objektih, kjer živijo, oziroma na domovih. V enem primeru so ugotovili, da so plačali tudi potovanje v New York. 

Za navedena kazniva dejanja je predvidena kazen do šest let zapora.

Preiskave v ZD Žalec 

Za točno kateri zavod gre, na Policiji niso razkrili. STA poroča, da je za Zdravstveni dom (ZD) Žalec. 

Kot je povedala direktorica ZD Žalec Hana Šuster Erjavec, je v začetku leta 2024 v zavodu potekala hišna preiskava zaradi kaznivih dejanj s področja korupcije. Celjski kriminalisti so v zavodu preiskovali področje evidenčnih javnih naročil.

ZD Žalec je preiskovalnim organom omogočil dostop do želenih podatkov in sodeloval pri hišni preiskavi, zaradi postopkov, ki še vedno tečejo, pa zavod trenutno več informacij ne more dati, je še dejala Šuster Erjavec. 

Ovadili pa so 15 fizičnih in šest pravnih oseb, so v sredo sporočili s Policije.

Dokaze zbirali s pomočjo prikritih preiskovalnih ukrepov

Vodja oddelka za korupcijo v upravi kriminalistične policije Generalne policijske uprave David Smolej je dejal, da so najbolj izpostavljena področja s tveganji za korupcijo med drugim javna naročila, zdravstveni sektor, finančni sektor, gradnja in šport.

Po njegovih besedah tudi podatki Evropske komisije za leto 2024 kažejo, da so javna naročila najbolj tvegano področje, saj javne institucije v EU porabijo dva trilijona evrov za javna naročila, kar predstavlja 14 odstotkov celotnega bruto družbenega produkta v EU. Glede na ocene Evropske komisije pa se za različne oblike podkupnin porabi od 13 do 25 odstotkov vrednosti pogodb.

Da so javna naročila eno od bolj izpostavljenih področij v Sloveniji, ugotavlja tudi slovenska policija. V letu 2024 je policija na pristojna državna tožilstva poslala kazenske ovadbe za 98 korupcijskih kaznivih dejanj in 604 kazniva dejanja z elementi korupcije.

Za več kot 72 odstotkov korupcijskih kaznivih dejanj so bili dokazi zbrani s pomočjo prikritih preiskovalnih ukrepov, je navedel Smolej.

Glede na omenjene ocene se na policiji zavedajo dejstva, da so odkrita kazniva dejanja korupcije le vrh ledene gore celotne korupcijske kriminalitete. Policija več kot 80 odstotkov korupcijskih kaznivih dejanj odkrije sama.

Za Smoleja je pomembna kultura prijavljanja javnih uslužbencev, kot tudi zaposlenih v zasebnem sektorju. Samo zavračanje in ignoranca ponujanja podkupnin in daril ni dovolj, saj gre za dokončano kaznivo dejanje, treba je storiti korak dlje in takšna dejanja nemudoma prijaviti policiji, je dejal.

Samo na tak način bo lahko policija po Smolejevih besedah posegla v ustaljene korupcijske vzorce in jih preprečila. Lani je policija obravnavala nekaj primerov korupcije, kjer so javnim uslužbencem stranke v postopku ponujale podkupnino za ugodnejšo ali hitrejšo izvedbo javnih storitev.

Kar nekaj uslužbencev je to prijavilo policiji. To je edini način, s katerim dvigujejo integriteto javnih storitev in preprečujejo nadaljnje širjenje korupcije, je poudaril Smolej.

"Dejstvo je, da je korupcija specifična kriminaliteta, ki se od splošne kriminalitete razlikuje v tem, da zunanji javnosti ni vidna in pogosto tudi ni neposrednega oškodovanca, saj vsi v zaprtem krogu delovanja pridobijo določene koristi, škodo pa je povzročena državi, kar se kaže v slabših in dražjih storitvah," je še dejal Smolej.