Vodstvo Pošte Slovenije, podjetja v 100-odstotni državni lasti, si po podatkih in večdnevnih preverjanjih 24UR izplačuje previsoke plače, in to v nasprotju z zakonom. Plača generalnega direktorja Aleša Hauca je vsak mesec previsoka kar za dobrih 2300 evrov bruto, a ker so na njegovo plačo vezane tudi plače preostalih dveh članov uprave, svetovalcev in področnih direktorjev, bodo po izračunih 24UR v petih letih mandata na Pošti vodstvenim delavcem izplačali kar milijon evrov preveč.
Zaupna pogodba Aleša Hauca, direktorja Pošte, ki jo je 24UR neuradno pridobil, razkriva, da je njegova plača dobrih 9400 evrov bruto, kar je še vedno ena nižjih plač v državnih podjetjih, zlasti ob dejstvu, da ima dobre poslovne rezultate. Toda po podatkih 24UR je izračunana v nasprotju s t. i. Lahovnikovim zakonom, ki je plače v državnih podjetjih omejil.
Pridobljene informacije je pogledala tudi pristojna gospodarska ministrica Darja Radić, ki pravkar preverja več kot 200 pogodb v državnih podjetjih. Ministrica pravi: "Kar se tega primera tiče, so moji sodelavci tudi ugotovili eno neskladje, ki ga ne znajo pojasniti, zato smo pozvali predsednika nadzornega sveta Pošte, naj nam posreduje natančen izračun osnovne plače direktorja."
Po Lahovnikovem zakonu je treba povprečno plačo v podjetju ali skupini množiti s pet in to je direktorjeva plača. Na Pošti, kjer dela več kot 6000 ljudi, pa so povprečno plačo sešteli s povprečno plačo v majhnem hčerinskem podjetju EPPS, ki ima le 23 zaposlenih, a bistveno višje prihodke. To so enostavno delili z dva, množili s pet in dobili Haučevo plačo 9400 evrov bruto mesečno.
Pravilni izračun pa naj bi bil: povprečna plača v obeh družbah skupaj, ki pa je le tri evre višja od povprečja na Pošti, saj se po tej formuli višje plače majhnega EPPS izgubijo. Pravilna Haučeva plača bi bila torej 7100 evrov bruto, dobrih 2300 evrov manj kot vsak mesec prejme zdaj.
Lahovnik: Taka formula ni zakonita
Če so na Pošti prepričani, da je formula, ki so jo uporabili, povsem skladna z Lahovnikovim zakonom in torej zakonita, avtor zakona, nekdanji minister Matej Lahovnik pove: "Ne, taka formula po moji oceni ni zakonita, ker zakon zelo jasno govori, da je treba upoštevati povprečno plačo, pri čemer pa zna vsak gimnazijski maturant izračunati to povprečje. Seveda gre za nedopustno ravnanje in minimalni izračun je temu primerno previsok."
Previsoka plača tudi obeh članov uprave
Na Haučevo plačo je vezana tudi plača obeh članov uprave. Če je torej previsoka njegova, sta tudi njuni. V 5-letnem mandatu bi tako Pošta samo upravi izplačala za skoraj pol milijona evrov preveč denarja. Tu je potem še 25 svetovalcev in področnih direktorjev, ki so tudi vezani na Haučevo plačo. Vse skupaj po petih letih tako nanese že cel milijon.
Kaj bo torej storila država, če bo tudi sama ugotovila nezakonitosti? Radićeva pravi, da bodo kot lastniki najprej ukrepali proti nadzornemu svetu. Nadzornike lahko doletijo kazni od 4000 do 5000 evrov vsakega. "Če se ugotovi, da je nekdo namenoma hotel zavesti lastnika, potem zagotovo ne nadzorni svet ne uprava ne uživata zaupanja," še dodaja Radićeva.
Pogodbo s Haucem so sestavili in podpisali nadzorniki. Hauca pa lahko doleti tudi, da bo moral razliko vrniti.
Kaj pravi Hauc?
Na novico se je odzval tudi Hauc. Prepričan je, da je njegova plača izračunana skladno z Lahovnikovim zakonom. Sicer pa je Haučeva obramba ta, da je Lahovnikov zakon slab. Meni celo, da je v nasprotju z zakonom o gospodarskih družbah, v nasprotju z ustavo in v nasprotju s smernicami OECD. Hauc je prepričan, da Lahovnikov zakon nadzornim svetom jemlje pravico in dolžnost, da upravam določajo primerne plače, kar državi, po njegovih besedah, ki je bila pravkar sprejeta v OECD, ne more biti v ponos.
Kaj točno se je dogajalo, torej še ni jasno. Po prvih informacijah pa naj bi bili nadzorniki in s tem verjetno tudi uprava pred časom ustno obveščeni, da so plačo izračunali narobe.
KOMENTARJI (133)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.