Lafarge Cement lani Trbovljam doniral 43.000 evrov

''Ravnanje uradne osebe – župana, ki od gospodarske družbe zahteva, da s finančnimi sredstvi podpre različne projekte lokalne skupnosti, v zameno pa ponudi, da bo lokalna skupnost, ki v upravnem postopku, pomembnem za gospodarsko družbo, sodeluje kot stranski udeleženec, nastopila v korist gospodarske družbe, ustreza definiciji korupcije,'' so v načelnem mnenju zapisali v protikorupcijski komisiji.

Neuradno naj bi šlo za trboveljskega župana Bogdana Baroviča in Lafarge Cement. Župan je že lani zanikal vse očitke in zatrdil, da so bile "sporne donacije" popolnoma transparentne. Sum koruptivnega dejanja naj bi bil zaznan v dopisu, ki ga je Barovič po uradni poti poslal 17. aprila lani Nicolasu Fournieru iz Lafarge Cementa. Pismo je občina, hkrati z odgovorom Fourniera, 27. julija lani posredovala v obravnavo Komisiji za preprečevanje korupcije. ''V njem je trboveljski župan prosil Fourniera za sestanek, na katerem bi se dogovorili o sodelovanju, ki ga je Občina Trbovlje želela skleniti tudi v pisni in zavezujoči obliki, saj so bila vsa prejšnja (zgolj ustna) dogovarjanja žal neuspešna. Osrednja vsebina dogovarjanj je tako zadevala projekte, kot so: izgradnja letno-zimskega bazena na lokaciji v središču mesta; sodelovanje pri izgradnji parkirišča, ki ga uporabljajo tovornjaki v službi Lafarge Cement Trbovlje, na lokaciji OIC Nasipi–Zgornji plato; ureditev odvodnjavanja na območju, ki je v delnem upravljanju Lafarge Cementa; ureditev mirujočega prometa na območju železniške postaje v Trbovljah; ter takojšen odkup parcel v lasti Občine Trbovlje, ki jih že dlje časa uporablja Lafarge Cement za potrebe transportnih poti in vzdrževanje svojih objektov, in parcel, na katerih želi graditi objekte za potrebe svoje proizvodnje,'' je zapisano na spletnih straneh trboveljske občine.

Barovič zanika kakršne koli obtožbe, ''saj ne on kot župan ne občina nimata nikakršnih pristojnosti pri dajanju ali odvzemanju okoljskih dovoljenj, ki jih sicer obravnava ministrstvo za okolje in prostor na podlagi veljavne okoljske zakonodaje''. Ob tem poudarja, ''da je v dopisu Draga Kosa jasno zapisano, da se sum nanaša na sporne donacije Občini Trbovlje in ne samemu trboveljskemu županu ter hkrati dodaja, da nobena izmed prošenj, ki so bile posredovane aprila letos Fournierju, nima popolnoma nobene povezave z okoljskim dovoljenjem in posledično s korupcijo. Podjetje Lafarge Cement ne donira sredstev le občini Trbovlje, pa tudi ni edino, ki pomaga trboveljski lokalni skupnosti. V Trbovljah obstaja veliko podjetij, ki sponzorirajo in donirajo sredstva lokalni skupnosti, da lahko živi in preživi, napreduje in omogoči kakovostnejše družbeno, športno, kulturno in zdravstveno življenje."

Barovič je danes za 24ur.com očitke o korupciji znova zanikal: ''Morali bi reči, hvala, gospod župan, ker skrbiš za svoje mesto.'' Glede bazena je pojasnil, da je bil na vrhu cementarne dolga leta, vendar so ga zaprli. Po njegovem mnenju je legitimno in logično, da jo prosi za pomoč pri gradnji novega. Opozarja, da gre pri korupciji za način 'dati in dobiti', in se sprašuje, kaj naj bi on dobil. Ne zdi se mu sporno, če nekdo donira sredstva za otroška igrala, ki so vsem na očeh. Glede parkirišča je pojasnil, da je zahteval ureditev razmer, saj tovornjaki ne smejo parkirati vsepovsod. Poudaril je, da občina ni dolžna urejati parkirišča, ''ampak ker sem dober župan, sem želel pomagati vsem tovornjakarjem, ki so tudi obrtniki''. Trenutno namreč tovornjaki pri železniški postaji zavzemajo prostor avtomobilom. Tudi odvodnjavanje si morajo urediti, pa tudi odkupiti občinska zemljišča, ki jih dlje časa uporabljajo. Občina namreč nima nič od tega.

Na vprašanje, kdo bi lahko stal za prijavo, je odgovoril, da civilna iniciativa, ki je proti cementarni. Zatrdil je, da z Lafarge Cementom nima nič, mora pa skrbeti, da je vse v skladu z zakonom. Pristojna ministrstva so zagotovila, da je z emisijami vse v redu. Ker je kot župan to sprejel, so ga obtožili, da podpira Lafarge Cement. Podpira ga le zato, ker je še poleg rudnika edina odprta tovarna v Trbovljah. ''Daje kruh 200 ljudem in najbolj skrbi za okolje.'' Mnenje komisije je označil za neumnost in se vprašal, "ali se je Dragu zmešalo". Ne razume namreč, kaj je spornega. Po njegovih trditvah na tak način delajo vsi župani, nekateri pa še marsikaj drugega. Zdi se mu normalno, da neko podjetje, ki dobi večji posel, donira občini za različne projekte: otroška igrala, gasilsko vozilo, cesto in podobno.

Presenečeni tudi v Lafarge Cementu

Načelno mnenje preseneča tudi Lafarge, ''saj bi njeno striktno tolmačenje pomenilo tudi to, da podjetja s takimi projekti prenehajo, kar bi po našem prepričanju šlo na škodo lokalnih skupnosti, v katerih podjetja delujejo''. Pojasnili so, da nikoli ne sodelujejo ali financirajo politikov ali političnih strank. ''Ne poznamo pa slovenskega ali evropskega podjetja, ki dosega vsaj povprečne poslovne rezultate, ki ne bi v skladu s politiko družbene odgovornosti do okolja, v katerem deluje, sodelovalo z lokalnimi skupnostmi ali neprofitnimi javnimi ustanovami. Z veliko žalostjo ugotavljamo, da je družbeno odgovorno ravnanje pri našem podjetju po mnenju protikorupcijske komisije označeno kot koruptivno.'' Poudarili so, da cementarna stoji v Trbovljah že več kot 130 let, ''ima dolgoletno tradicijo sodelovanja z lokalnimi skupnostmi v Zasavju, ki jo ohranja tudi po spremembi lastništva pred nekaj leti''.

Po njihovih zagotovilih v Zasavju spadajo med podjetja, ki največ vlagajo v lokalno skupnost. Lani so z občino ''podpisali donacijsko pogodbo, s katero je podjetje Lafarge Cement v občini Trbovlje podprlo nekatere projekte, povezane predvsem s kakovostjo življenja. V prvi vrsti gre za nakup in montažo opreme za otroško igrišče na Trgu revolucije v Trbovljah in pomoč pri izgradnji druge infrastrukture v občini. Višina donacije je znašala 43.000 evrov. Poleg tega smo v občini Hrastnik skupaj s TET in Rudnikom sofinancirali del cestne infrastrukture v občini, predvsem na območju Prapretnega. Predviden znesek, ki ga bomo v letošnjem letu namenili sponzorstvom in donacijam v lokalnem okolju, znaša 235.000 evrov.''

Več donacij v zameno za usluge?

Komisija je obrazložila, da je po več prijavah lani od občine dobila dokumentacijo, iz katere je razvidno pisno dopisovanje med županom in predstavnikom podjetja. Osrednja vsebina dogovarjanj je bila za projekte, kot so izgradnja letno-zimskega bazena v središču mesta, sodelovanje pri izgradnji parkirišča, ki ga uporabljajo tovornjaki omenjenega podjetja, ureditev odvodnjavanja na območju, ki je v delnem upravljanju podjetja, ureditev mirujočega prometa na območju železniške postaje ter odkup parcel v lasti občine, ki jih že dlje časa uporablja podjetje za potrebe transportnih poti, in vzdrževanje svojih objektov in parcel, na katerih želi graditi objekte za potrebe svoje proizvodnje.

Gre za projekte, o katerih so se pogovarjali več let in za katere občina predvideva, da jih bo podjetje sofinanciralo s pomočjo donacij, pa tega še ni storilo. V nadaljevanju pisma župan izpostavlja vlogo občine kot stranskega udeleženca v upravnem postopku, začetem na zahtevo podjetja. Pri tem opozarja, da se občina sooča z različnimi pritiski javnosti, ki želi, da podjetju ne izdajo upravnega dovoljenja, saj naj bi bilo velik onesnaževalec okolja. Zato kot pogoj za nadaljnje sodelovanje občine v korist podjetja postavlja pisno zavezo družbe, skupaj s časovnim načrtom, da bo sofinancirala predvidene projekte občine. Kot razlog pa navaja, da naj bi obstajala upravičena bojazen, da se občina drugače s pritiski javnosti ne bo mogla soočiti.

Zahteva občine, da se mora podjetje zavezati, da bo nekaj storilo, če želi, da bi občina za njo ugodneje nastopila v postopku ali zgolj, da bo javno zastopala interese podjetja pred svojimi občani, pa lahko pomeni prekoračitev pooblastil župana. Zato sta pri zbiranju donacij in njihovi porabi potrebni zakonitost in transparentnost, tako kot pri postopkih javnih naročil, kjer se mora naročnik tudi vzdržati kakršnih koli pristranskih, subjektivnih in diskriminatornih ravnanj, ki bi lahko vzbudila dvom v njegovo objektivnost in nepristranskost ali povzročila celo sum koruptivnega ravnanja v korist ponudnikov.

Posebej so izpostavili, da ni namen komisije, da se donacije kot takšne inkriminirajo ali prepovejo oziroma da se odvrne morebitne donatorje. Še več, donacije kot povsem legitimen način zbiranja sredstev pozdravlja in vzpodbuja, ker je z njimi možno zagotoviti resurse, do katerih je drugače težko, če ne že skoraj nemogoče priti. ''Istočasno pa načelno mnenje služi kot opozorilo, kaj je sprejemljivo in kaj ni. Ravno zato, ker je v javnosti splošno sprejeto mnenje, da 'ni nič zastonj', donacije pa v svojem bistvu pomenijo brezpogojna in po lastni želji darovana sredstva, je potrebna toliko večja pazljivost pri ugotavljanju možnosti, da se za donacijami morebiti skrivajo kakšni drugi interesi,'' so dodali. Po njihovem mnenju se je tokrat župan jasno postavil v vlogo tistega, ki za svoje storitve v korist donatorja zahteva korist za občino, kar ustreza definiciji korupcije.