Korupcija pri gradnjah v javnem sektorju?

Na prvi seji se je danes sestala preiskovalna komisija DZ, ki preiskuje sume korupcije pri gradnjah v javnem sektorju. Kot je po seji dejala predsednica komisije Alenka Jeraj (SDS), se je na seji zapletlo glede načina dela. Večina članov komisije se namreč ni strinjala z njenim predlogom, da bi posamezne projekte obravnavali po sklopih.

Kot je pojasnila Jerajeva, je prav tako predlagala, da bi tudi gradiva zbirali po posameznih sklopih. Za takšen predlog se je odločila zato, ker obseg parlamentarne preiskave zajema šest sklopov, je dejala in dodala, da bi po njenem predlogu vsakemu sklopu namenili nekaj časa.

Po njenih navedbah je na podlagi tega predlagala sklep pripravljalnega preiskovalnega dejanja, torej katera gradiva bi zbirali v prvem delu. V sklepu je predlagala, da se do 15. januarja zbere določene gradiva, je povedala in dodala, da so nekateri člani menili, da bi morali zbrati gradiva za vseh šest sklopov skupaj, in to naenkrat.

Na glasovanju, je nadaljevala Jerajeva, njen sklep ni bil sprejet, saj so štirje člani komisije glasovali proti, trije pa so bili za. Zato so se dogovorili, da bodo na naslednji seji komisije ta sklep razširili oz. dopolnili s tem, "kar je bilo predlagano, konkretno pa ni bilo nič predlagano, tako da bom sama kot predsednica pripravila nek predlog, člani komisije pa lahko to amandmirajo".

Na vprašanje, zakaj se ji zdi pomembno, da te primere preiskuje DZ, oz. zakaj ne podajo ovadbe tožilstvu, če imajo kakšne sume, je Jerajeva odgovorila, da prvi sklop, nakup Vegradovih stanovanj v Ljubljani, obravnavajo vse inštitucije, "ki so zato v tej državi, od tožilstva in tako naprej".

"Vendar se nam zdi, da se nekako ne zgodi nič konkretnega. In ker je preiskovalna komisija tudi ena od možnosti, ki jo ima parlament, smo se odločili za to možnost. Menimo, da je tudi naša dolžnost, da vse tisto, kar lahko naredimo, tudi naredimo," je še dejala Jerajeva.

Komisija bo morala razjasniti, ali obstajajo povezave in vezani posli pri različnih investicijskih projektih. Med drugim naj bi preiskava zajela projekte stanovanjske gradnje v Ljubljani.

Uvedbo parlamentarne preiskave politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri vrsti velikih gradbenih investicij so zahtevali poslanci SLS, SNS in SDS. Ugotovili naj bi, ali so bili projekti izvedeni pregledno in s skrbnostjo dobrega gospodarja oziroma ali je pri sklepanju poslov prišlo do nepravilnosti.

Preiskava naj bi zajela projekte stanovanjske gradnje v Ljubljani, obnove prostorov Univerze na Primorskem, gradnje stanovanj Stanovanjskega sklada RS, Pediatrične klinike, Onkološkega inštituta ter gradbenih investicij s področja visokih gradenj, objektov državnega pomena ter v javni rabi, ki so se financirali iz državnega ali ljubljanskega proračuna od leta 1992 dalje.