Matični odbor za notranjo politiko pred četrtkovim izrednim zasedanjem državnega zbora razpravlja o domnevni korupciji in povezavah vladajoče politike, vlade ter javnih podjetij oz. gospodarskih družb v večinski državni lasti.
Opozicija predlaga sklepe
Opozicija predlaga, da bi državni zbor generalnemu državnemu tožilstvu naročil, naj v roku enega meseca parlamentu poroča o ugotovitvah v preiskavi suma korupcije v razmerju Mobitel - Svema - Ericsson. Poleg tega opozicija želi, da bi urad za preprečevanje pranja denarja med drugim preveril vse finančne transakcije med podjetjema v večinski državni lasti Telekom in Mobitel ter zasebnimi podjetji Svema, Ultra in GIP Beton MTO Zagorje ter nato julija poročal državnemu zboru. Poleg tega želijo, da bi vlada v roku enega meseca državnemu zboru predstavila stališče o neuvrstitvi delnic Telekoma na organiziran trg Ljubljanske borze ter da bi računsko sodišče v tem podjetju opravilo revizijo smotrnosti in gospodarnosti poslovanja v letih 1995 do 2003.
V predstavitvi razlogov za sklic seje je predsednik opozicijske SDS Janez Janša ponovil očitke, češ da so vsa monopolna ter nekatera najbolj donosna javna podjetja v večinski državni lasti "popolnoma nadzorovana" s strani politikov vladajoče koalicije in naj bi dodeljevala velike posle zasebnim podjetjem, ki jih vodijo člani ali simpatizerji vodilnih politikov vladnih strank. Te povezave naj bi bile še zlasti očitne med Telekomom in Mobitelom ter zasebnim podjetjem Ultra, v katerem je zaposlen tudi predsednik sveta LDS Gregor Golobič.
Te povezave so, tako Janša, v zadnjih letih dosegle takšen obseg, da ogrožajo normalno poslovanje gospodarskega sistema v Sloveniji. Janša je ponovil tudi znane obtožbe glede prelivanja denarja državnih podjetij v različne predvolilne in propagandno politične namene vladnih LDS in ZLSD ter domnevne vpletenosti Mobitela v korupcijsko afero Ericsson ter nepravilnosti pri podeljevanju koncesij.
Očitki opozicije se nanašajo tudi na domnevne nepravilnosti pri razpisu Pošte Slovenije za uvedbo sistema sledenja, komunikacijo in upravljanje vozil, pri katerem je bilo izbrano zagorsko podjetje Ultra, poleg tega opozicija očita, da je Ultra v preteklih letih prejela kar velika sredstva z ministrstev za gospodarstvo in šolstvo.
Minister Gantar predlagal zavrnitev vseh sklepov
Poslanci koalicijske LDS so menili, da gre za poceni predvolilno kampanjo. Dušan Vučko (LDS) je tako opoziciji očital, da zlorablja institut parlamenta za nabiranje političnih točk. Državni zbor bo namreč z obravnavo omenjenega gradiva presegel svoje pristojnosti, saj se bodo poslanke in poslanci obnašali kot "sodišče". Opozicijske navedbe je zavrnil tudi minister za informacijsko družbo Pavel Gantar (LDS). Gradivo za izredno sejo - tudi, če je kak podatek v njem lahko točen - je označil za laž, predvolilni konstrukt ter negativno predvolilno kampanjo opozicije.
Aurelia Jurija (ZLSD) je zanimalo, zakaj se opozicija ni odločila za institut parlamentarne preiskave, ki bi lahko preverila vso dokumentacijo.
Redkobesedni predstavniki nadzornih organov
Državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Karl Erjavec, direktor urada za preprečevanje pranja denarja Klaudijo Stroligo in Drago Kos z vladnega urada za preprečevanje korupcije so pojasnili dosedanje postopke v zvezi z verjetnostjo, da naj bi bili v afero Ericsson vpleteni tudi slovenski državljani. Več kot to, kar je že zapisano v gradivu, vladni predstavniki niso povedali. Ob tem je Stroligo predlagal, naj omenjeno dokumentacijo poslanci odstopijo policiji ali tožilstvu.
Člani odbora naj bi po koncu današnje razprave, ki se še ni končala, odločali tudi o predlaganih sklepih opozicije.
V LDS zanikajo obtožbe
V Liberalni demokraciji so obtožbe demokratske stranke zanikali. Kot je dejal izvršni direktor stranke Bogdan Biščak, doslej dokazov o domnevno spornih poslih, ki naj bi jih vodila stranka ali njeni pomembni člani, ni videl še nihče. Obtožbe pa lahko samo škodujejo ugledu slovenskih podjetij, so še prepričani v Liberalni demokraciji.
V gradivu, ki ga je SDS danes priložila kazenski ovadbi zoper neznanega storilca zaradi suma korupcije je dokaze najti še težje kot 600 opozicijskih strokovnjakov za vlado v senci, je dejal Biščak. Po njegovem gre za skupek časopisnih člankov iz tujih časopisov, ki se nanašajo predvsem na primer Ericsson in nimajo niti najmanjše zveze s podelitvijo koncesije za GSM sistem v letu 1996 v Sloveniji, kar naj bi bil eden od očitkov iz ovadbe.
Biščak je dejal, da se v LDS že nekaj časa soočajo z gradivom za izredno sejo o tej temi, je v zvezi z današnjo novinarsko konferenco SDS, na kateri so predstavili omenjeno ovadbo in priloženo gradivo za četrtkovo izredno sejo državnega zbora ter vsebino anonimnega pisma. "Že ves čas čakamo, da bo ta večkrat omenjena gora gradiva na to temo predstavljena javnosti, vendar se potem vsakokrat znova izkaže, da gre za balon, v katerem ni nič." V LDS tako po njegovem ne morejo ugotoviti, kaj naj bi bilo pri do sedaj omenjenih poslih spornega, in čeprav se govori o tisoč primerih, se potem vedno izkaže, "da ni spornega nič, kar očitno velja tudi za to kazensko ovadbo". V ozadju pa so po njegovih besedah navadno izjave o klientelizmu, prepletenosti LDS z vsem, vendar "spet brez dokazov".