Na Koroškem je danes prvič po četrtku močno in za dalj časa posijalo sonce, ki pa je tudi razkrilo vse razsežnosti uničujočih poplav. Med najbolj prizadetimi območji je predvsem Mežiška dolina, kamor se je po treh dneh vendarle vrnila oskrba z elektriko, še vedno pa so brez pitne vode. V Mežici so narasli vodotoki uničili vseh osem mostov. Najnujnejšo oskrbo zagotavljajo s pomočjo helikopterjev. Tudi Črno na Koroškem s hrano in drugimi dobrinami še naprej oskrbujejo s helikopterji.
Do zelo prizadete Črne na Koroškem, ki je bila od petka zjutraj prometno in prek telefonov odrezana od sveta, so sicer cestno-prometno povezavo za oskrbo vzpostavili iz Šoštanja prek Slemena. Cestno-prometna povezava za oskrbo je deloma vzpostavljena tudi po Mežiški dolini in ponekod prek meje z Avstrijo.
Na prizadetih območjih na Koroškem organizirajo akcije odstranjevanja posledic ujme in iščejo prostovoljce za pomoč, steklo je tudi več akcij zbiranja različne materialne pomoči. Pri odpravljanju posledic domačini stavijo na medsebojno pomoč in solidarnost.
Na ulicah so bili danes praktično vsi Črnjani in prav nihče ni stal križem rok. "Po domače 'guramo', borimo se. K sreči je zdaj sonce posijalo, dež je prenehal, to je bila največja skrb," je za oddajo 24UR povedal eden od domačinov.
Z grozo se spominjajo zadnjih dni, ki so jih preživeli praktično odrezani od preostalega sveta. Najhuje je bilo ponoči, ko si niso drznili zatisniti oči, pripovedujejo. "Spali nismo, vsakič ko je začelo deževat, smo preverjali, kaj se dogaja z vodotoki," pravijo prebivalci Črne na Koroškem.
"Jaz sem dol iz Bosne, vojno videl, štiri leta v vojni. Podobno je bilo v vojni, tudi ni bilo hrane, ni bilo kruha, ni bilo vode, smo imeli težave ... Zaj me pa to spomne, ko greš po kruh, po vodo, ko ti prinesejo," je dejal eden od lokalnih prebivalcev.
Pomanjkanje elektrike in vode je bilo najtežje za starejše prebivalce, ki so iz hiš in stanovanj niso zmogli odpraviti sami. Zaradi prekinjenih telekomunikacijskih povezav se za pomoč in informacije niso mogli obrniti niti na svoje najbližje, ki so bili zaradi poplav ujeti v drugem delu kraja.
"Kolikor smo razsuti, smo tudi močni in jaz upam, da bomo Črno v nekem doglednem času sestavili nazaj, ker sedaj je neprepoznavna," je dejala Romana Lesjak, županja Črne na Koroškem.
Težav še ni videti konec
Po umiku vode Korošče skrbijo tudi novi zemeljski plazovi. Po vsej regiji se je v zadnjih dneh sprožilo na stotine plazov. Ujma je uničila ogromno premoženja in infrastrukture, mnoga podjetja v regiji ostajajo zaprta, neprevoznih je veliko cest. Korošcem pomagajo enote iz cele Slovenije.
Na nekaterih poplavno ogroženih območjih še vedno poteka evakuacija ljudi. Kot so sporočili iz Policije, trenutno v Podklancu na območju Dravograda poteka več evakuacij občanov iz stanovanjskih hiš.
Na Prevaljah, kjer je v noči na nedeljo narasla reka Meža odnesla eno hišo, ostali pa so tudi brez več mostov in cest, je bilo danes v ospredju zagotavljanje vodooskrbe. V več delih občine ni vode, saj je na več mestih pretrgan vodovod, zato so vojsko že zaprosili za dva pontonska mosta, na katera bi lahko, kot je danes za STA povedal župan Občine Prevalje Matic Tasič, tudi obesili vodovodne cevi. Zdaj vodo na več mestih zagotavljajo s cisternami.
Prav tako bodo poskušali danes zagotoviti več kemičnih stranišč, predvsem za ljudi v stanovanjskih blokih, po Tasičevih besedah se namreč bojijo morebitnih posledic trenutnih razmer tudi na splošnem zdravstvenem področju.
Tudi elektrike še nimajo povsod v občini, med drugim je poplavljena obrtna cona Lahovnikovo odrezana od prometnih povezav, odneslo je tudi novozgrajene kolesarske poti. Kot so davi objavili prevaljski gasilci, je Pačnikov oziroma Leški most zaprt tudi za pešce, saj se poseda, zato vse prosijo, da upoštevajo navodila. Na Prevaljah so imeli izredno sejo občinskega sveta, na kateri so po županovih besedah svetnike seznanili s potekom dogodkov, ukrepi in načrti za naprej.
Še naprej so razmere zaostrene tudi drugod po Mežiški in Mislinjski dolini, tudi v Dravogradu, kjer se prav tako pojavljajo vedno novi plazovi in s tem zapore cest. Kot je v nedeljo zvečer sporočil župan Občine Dravograd Anton Preksavec, so morali zaradi aktivnosti plazu na grajski bajti preventivno evakuirati večje število tamkajšnjih prebivalcev, prav tako družino na Viški cesti. Skupno število evakuiranih oseb v Dravogradu je naraslo na 255.
Danes so začeli tudi ogled plazov z geomehanikom, ki bo podal mnenje glede nadaljnjih aktivnosti. Danes v Dravograd dobijo pomoč iz Postojne v obliki delovnih strojev. Konec tedna pa so domačim gasilcem, pogodbenikom, civilni zaščiti in prostovoljcem posledice ujme pomagali odstranjevati tudi gasilci od drugod in pripadniki Slovenske vojske. Komunalno podjetje je že uspelo vzpostaviti vodooskrbo v občini.
Nadaljnji zemeljski plazovi se prožijo tudi v Mislinjski dolini. Mestna občina Slovenj Gradec je v nedeljo zvečer objavila, da so gasilci v Pamečah preventivno postavili pregrado, kjer grozi plaz, in izselili dve družini. V občini je bilo sicer danes dvajset hiš še vedno popolnoma odrezanih od sveta.
Na Koroškem je zaradi posledic ujme neprevoznih veliko glavnih in tudi ostalih cest. Po podatkih Prometno-informacijskega centra za državne ceste so popolnoma zaprte glavne ceste Maribor–Dravograd pri Velki in Ožbaltu, pri Otiškem Vrhu je neprevozna cesta Dravograd–Slovenj Gradec, prav tako je neprevozna cesta Dravograd–Ravne na Koroškem.
Na celotnem območju Policijske postaje Ravne na Koroškem policisti aktivno sodelujejo s predstavniki Civilne zaščite in vojske. Na območje Črne so s policijskimi vozili danes dostavili hrano, sanitetni material in zdravila. Tudi na Mozirskem so vse razpoložljive policijske patrulje na terenu, kjer pomagajo ljudem. Znova je vzpostavljena tudi telefonska številka Policijske postaje Dravograd, ki je bila med vikendom zaradi izpada omrežja nedosegljiva.
Slovenija prosila Avstrijo za pomoč pri zdravstveni oskrbi na Koroškem
Ministrstvo za zdravje je skupaj z ministrstvom za evropske in zunanje zadeve Avstrijo prosilo za pomoč pri zdravstveni oskrbi oseb na območju koroške regije, do katerih je bil dostop onemogočen in je bila evakuacija iz ogroženega območja možna samo preko meje z Avstrijo.
Po aktivaciji načrta za zaščito in reševanje ob poplavah se je na ministrstvu za zdravje vzpostavila operativna skupina, ki ves čas spremlja situacijo, nudi podporo zdravstvenim ustanovam in sodeluje s štabom Civilne zaščite ter dispečersko službo zdravstva, prek katere so v stalnem stiku z zdravstvenimi domovi in bolnišnicami, ki delujejo na najbolj prizadetih območjih.
Vzpostavljena je tudi mreža pomoči med izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki so po navedbah ministrstva pokazali izjemno solidarnost pri pomoči prizadetim regijam. "Ekipe nujnih zdravstvenih služb na kritičnih področjih s svojo požrtvovalnostjo poskušajo zagotavljati nemoteno zdravstveno oskrbo, kljub izjemno težkim razmeram na terenu. Zdravstvene ustanove pa pomagajo s premestitvami pacientov in obravnavo pacientov iz drugih regij," so zapisali.
Pri tem je ključno izvajanje dializne dejavnosti, saj veliko pacientov zaradi razmer ni moglo priti pravočasno do storitev. Tudi Zdravniška zbornica Slovenije je s svojo pobudo za zbiranje ponudb za pomoč prizadetim regijam s strani zdravnikov pripomogla k čim hitrejšemu zagotavljanju potrebne pomoči.
V UKC Ljubljana umaknili zeleni alarm
Medtem so iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana sporočili, da so umaknili zeleni alarm ob množičnih nesrečah, ki so ga sprožili zaradi izrednih razmer v državi po katastrofalnih poplavah.