Banič in Korošec sta na skupni novinarski konferenci zavrnila očitke iz poročila parlamentarne komisije, med drugim da je odklop električne energije iz krške nuklearke Hrvaškemu elektrogospodarstvu, ki ga je Eles v skladu s sklepom slovenskega gospodarskega ministrstva izvedel pred šestimi leti, povzročil v domačem elektrogospodarskem sistemu za 16 milijard tolarjev škode. Ovadb nista želela komentirati, ker da jih ne poznata, v ozadju pa so po njuni oceni politični interesi. Napovedala pa sta, da bosta zaradi blatenja dobrega imena in razžalitve časti proti poslancu opozicijske SDS vložila tožbi.
Tretjega predvidenega govornika, nekdanjega državnega sekretarja za energetiko in predsednika nadzornega sveta Elesa Roberta Goloba, proti kateremu je Kelemina tudi vložil kazensko ovadbo, na novinarski konferenci kljub četrtkovi napovedi Elesa ni bilo, po razlagi Korošca zaradi skupščine družbenikov Istrabenza Energetski sistemi, kjer je trenutno zaposlen kot direktor. Sicer pa je Golob tožbo zoper Keleminno napovedal že v sredo.
Banič: Komisija se je spremenila v osebno kampanjo blatenja
Ivo Banič, ki je bil na čelu Elesa ob odklopu električne energije Hrvaškemu elektrogospodarstvu (HEP) poleti leta 1998, se je najprej obregnil ob dveinpolletno delo parlamentarne preiskovalne komisije za ugotovitev odgovornosti odgovornih oseb in nosilcev javnih pooblastil, zaradi česar je bila domnevno povzročena gospodarska škoda v sistemu slovenskega elektrogospodarstva. "Iz neke normalne parlamentarne komisije se je spremenila v neko osebno kampanjo blatenja posameznih članov komisije. Pri tem imam v mislih gospoda Kelemino, ki je sprivatiziral to komisijo v tolikšni meri, da je nato sam napisal poročilo," je dejal Banič in spomnil, da je slednjega ta teden zavrnil tudi državni zbor.
HEP pol leta ni plačal niti tolarja
Glede odklopa električne energije je nekdanji prvi mož Elesa razložil, da je HEP prenehal plačevati energijo iz krške nuklearke v letu 1998. "Od 1. januarja naprej ni bil plačan niti tolar za energijo, ki jo je HEP redno dobival do konca junija 1998," je spomnil Banič in dodal, da je se je krška elektrarna zaradi izpada polovice prihodkov bližala stečaju. "Kot zaščitni ukrep za Nuklearno elektrarno Krško, slovensko elektrogospodarstvo in gospodarstvo nasploh je bil potem sprejet sklep resornega ministrstva in krške elektrarne, da se prekine dobava Hrvaškemu elektrogospodarstvu s 1. avgustom 1998," je dodal Banič.
Eles je nato seveda moral prevzeti polovico hrvaške energije iz krške nuklearke. Viški električne energije v sistemu so se po razlagi Baniča pojavljali praviloma ob koncih tedna in praznikih. "Energijo smo prodajali ponoči, po cenah, ki jih je trg sprejemal," je dejal nekdanji prvi mož Elesa in dodal, da so bile tedaj te cene v Evropi zelo nizke. Sicer pa je Eles po njegovih trditvah kar 78 odstotkov te dodatne energije iz krške nuklearke prodal na slovenskem trgu, 22 odstotkov pa večinoma ponoči izvozil, resda po nizkih cenah, vendar druge možnosti - razen zastonj – po Baničevih besedah ni bilo.
Korošec: Ovadba je neresnična in politično motivirana
Vekoslav Korošec, ki je prevzel vajeti vodenja Elesa iz rok Baniča - vlada ga je zamenjala na predlog tedanje gospodarske ministrice Tee Petrin - v začetku aprila 2000, je povedal, da je sicer imel sklep ministrskega zbora iz februarja 2000, da je električno energijo iz krške nuklearke treba začeti dolgoročno prodajati tako v letu 2000 kot tudi v letu 2001. "Naredil sem vse, da se pripravijo dolgoročne pogodbe o prodaji električne energije, vendar v tem obdobju mojega direktovanja realnih viškov praktično nisem imel," je dodal. Zato je po prepričanju Korošca kazenska ovadba, ki jo je proti njemu vložil Kelemina, 'neresnična in vložena izključno zaradi političnih interesov'.
Kelemina naj bi ga po poročanju nekaterih medijev obtožil, da je prenosne zmogljivosti za električno energijo Slovenije proti Italiji oddal tujcem in s tem onemogočil izvoz slovenske proizvodnje proti zahodni sosedi.
Druga obtožba naj bi govorila o tem, da ni ukrenil ničesar, da bi se viški električne energije dolgoročno začeli prodajati v Italijo. "Ista obtožba je bila podana proti meni že 21. septembra 2000, in sicer prijava o sumu oškodovanja državnega premoženja," je dejal Korošec. Podal jo je tedanji generalni sekretar ministrstva za gospodarske dejavnosti Drago Bitenc pri takratnem gospodarskem ministru v Bajukovi vladi Jožetu Zagožnu. "To kazensko ovadbo je okrožno državno tožilstvo zavrglo, ker ni bilo nobenih elementov. V tistem obdobju nisem sklenil nobenih pogodb za tranzite, saj se te sklepajo za celo leto in so bile podpisane v letu 1999. Tudi za leto 2001 nisem sklenil nobene pogodbe o tranzitu, kar je ugotovilo tudi računsko sodišče," je bil odločen Korošec.
