Koronavirus kot učna ura za pristojne in vir strahu: 'To ni gripa, bojimo se neznanega'

"Čeprav se situacijo primerja z vsakoletnim izbruhom gripe, je med obema pojavoma velika razlika. Gripo poznamo, vemo, kako se obnaša, večina se je z njo že srečala. Pri koronavirusu je drugače, ne moremo z gotovostjo trditi, kakšen bo razvoj dogodkov. Prav tako ostajata – tudi v državah, ki še niso zabeležile večjega števila primerov okužb s koronavirusom – odprti dve izjemno pomembni vprašanji: kako pogosto se virus prenaša z oseb, ki še ne kažejo znakov bolezni, in kako učinkoviti so ukrepi, ki jih izvajajo pristojni," pravi Fischhoff.

Strah lahko vpliva na duševno zdravje posameznika

Strokovnjak pravi, da lahko stres, ki ga povzročata strah in nelagodje zaradi novega koronavirusa, močno vpliva na duševno zdravje posameznikov, še posebej tistih, ki se že soočajo s tesnobo ali depresijo.

Na Kitajskem, kjer so po izbruhu v Vuhanu mesto povsem ohromili preventivni ukrepi, ljudje pa so ostali "ujeti" v stanovanjih ali centrih za karanteno, poročajo o porastu anksioznosti in depresije na območju.

Združenje kitajskih psihologov je poročalo, da je 42 odstotkov od 18.000 anketiranih poročalo o anksioznosti, kar 16 odstotkov od 14.000 ljudi, ki so jih obravnavali zaradi depresije, pa je kazalo znake zmerne do globoke depresije.

Strokovnjaki sicer opozarjajo, da je težava, da je v kriznih situacijah težko zagotoviti ustrezno oskrbo ljudi, ki potrebujejo psihološko pomoč oziroma temu pristojni žal posvečajo premalo pozornosti, zato so ljudje precej prepuščeni samim sebi.

"Ne vdajte se paniki (na družbenih omrežjih)"

"Zelo pomembno je, da ljudje najdejo zanesljive vire informacij – kot so uradne zdravstvene oblasti, Svetovna zdravstvena organizacija in preverjeni mediji, ki svoje delo opravljajo dosledno in profesionalno. Vsi našteti zbirajo razpoložljive informacije in jih interpretirajo na realen način," pravi Fischhoff.

Ali drugače – panika in teorije zarot, ki smo jim te dni priča na družbenih omrežji in med drugim skušajo ljudi prepričati tudi v to, da virus ne obstaja, da je orožje za množično uničenje ali zarota farmacevtske industrije – vse to ne koristi nikomur. Delitve dvomljivih informacij pri ljudeh povzročajo stisko, prav tako objave, še posebej naslovi, ki napol napovedujejo apokalipso, a nanje niso imuni niti nekateri mediji.

Pri poročanju o zdravstvenih grožnjah je treba upoštevati najvišje etične standarde, pravijo strokovnjaki, z veliko mero razuma pa tudi pisati objave in deliti druge vsebine na družbenih omrežjih, tudi v primeru, ko avtor objave ni novinar.

Učna ura za pristojne

Tudi pojavi, kot so epidemije ali druge zdravstvene grožnje, prej ali slej – pa naj bo še tako neprimerno – postanejo predmet politične debate. "Seveda bi upali, da bodo vse odločitve, ki jih bodo sprejemali vsi vpleteni, temeljile na dejstvih, ne pa na politiki, ampak pogosto ljudje na položajih ne ravnajo, kot bi bilo strokovno, ampak kot menijo, da bi morali v svoji vlogi. Posledice so pogosto neučinkoviti ukrepi," razlaga Fischhoff. Ali pa preveč "padejo pod vpliv javnega mnenja" in posledično ne potegnejo črte tam, kjer bi bilo za javno zdravje najbolje.

Takšni spodrsljaji imajo lahko zelo slabe posledice za javno zdravje. "Raziskave kažejo, da so ukrepi karantene učinkoviti le, če imajo močno javno podporo tudi med ljudmi v karanteni, torej med ljudmi, ki jim je karantena zmotila vsakdan. To pa pomeni, da je treba z njimi primerno ravnati. Če imajo občutek, da so sami in zanje ni nikomur mar, bodo težave," pravi Fischhoff. Saj bodo namreč vsi, ki še niso v karanteni, začeli razmišljati, da je to strašen ukrep in se mu bodo ne le izogibali, ampak bodo tudi odlagali odhod k zdravniku, saj si ne bodo želeli priznati, da so bolni.

Težave nastopijo, če imajo ljudje občutek, da pristojni niti ne držijo v rokah, pravi strokovnjak: "Na primeru Vuhana smo tudi videli, kaj se zgodi, ko politika stroki ne dovoli, da bi opravila svoje delo."

Egoizem?

Morebitne razmere, ki terjajo karanteno, so stresne tudi za ljudi, ki niso bolni, saj vplivajo na njihovo vsakdanje življenje. Številni, ki se "novim razmeram" ne želijo prilagoditi, se temu običajno upirajo – tudi z vedenjem, ki ne ščiti njihovega in javnega zdravja. Po drugi strani pa bi se morala družba kot celota strogo držati navodil pristojnih, svarijo strokovnjaki.

Global Times je te dni objavil zapis z naslovom "egoizem ne sme vplivati na boj s koronavirusom". Vse od izbruha na Kitajskem je bilo namreč jasno, da je zanašanje na odgovorno vedenje ljudi v globalnem svetu žal redko. Po drugi strani pa bi bilo nujno, saj v strahu, da bi ogrozili krhko gospodarsko rast po letih krize, pristojni želijo za vsako ceno odložiti najstrožje ukrepe kot je dejansko zapiranje meja in podobno, ki bi še bolj vplivali na globalno ekonomijo od samega virusa, ki bo že tako kriv za več milijard evrov izgube – ter se zato zanašajo tudi na odgovorno vedenje ljudi.

Možen tudi posttravmatski stres

Številni izbruh koronavirusa primerjajo s pojavom sarsa na prelomu tisočletja. Študije po izbruhu so pokazale, da so nekateri po koncu epidemije trpeli zaradi posttravmatskega stresa in depresije.

"So pa bili simptomi izrazitejši pri osebah, ki so bile dlje v karanteni oziroma so zbolele, saj je bila v tem primeru smrtnost precej višja, zato je bil tudi strah večji. Prav tako ni bilo zdravila. Potem pa je nastopila še družbena stigma," pravi Fischhoff.

Kako se torej spopasti s strahom pred koronavirusom?

Ameriška organizacija APA je pripravila nekaj napotkov, kako v času, ko koronavirus trka tudi na naša vrata, ohraniti trezno glavo in nekaj optimizma.

1. Ne izgubite perspektive. Število primerov izven Kitajske, kljub izbruhom v Južni Koreji in Italiji, ostaja precej nizko.

2. Seznanite se z dejstvi. Vaš vir informacij naj bodo zanesljivi uradni in medijski viri.

3. Otrokom razložite osnove, pojasnite tudi, zakaj je pomembno samozaščitno vedenje.

4. Ostanite povezani. Vzdrževanje socialne mreže ohranja občutek "normalnosti" in znižuje raven stresa.

5. Poiščite pomoč, če imate občutek, da vas preplavljajo občutki nervoze, žalosti, da strah vpliva na vašo zmožnost opravljanja dela, na vaše odnose in družinsko življenje.