Poročilo: WHO in Kitajska bi se lahko hitreje odzvala na novi koronavirus

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Peking bi se lahko odzvala hitreje, ko se je novi koronavirus prvič pojavil na Kitajskem, piše v poročilu Neodvisnega panela za pandemično pripravljenost in odzivanje (IPPR). Panel je v okviru preučevanja kronologije novega koronavirusa izpostavil več pomanjkljivosti.

Pri preučitvi kronologije zgodnje faze izbruha je IPPR odkril nekatere prve znake pandemije, na katere bi se lahko oblasti odzvale hitreje.

Novi koronavirus so prvič potrdili v mestu Wuhan konec leta 2019, nato pa se je v nekaj mesecih razširil po celem svetu in terjal več kot dva milijona življenj.

V poročilu IPPR izpostavlja, da je jasno, da bi kitajske oblasti v januarju lahko bolj odločno uvedle ukrepe za varovanje javnega zdravja tako na lokalni kot nacionalni ravni. Kritični so bili tudi do WHO zaradi počasnega odziva, saj da se je izredni odbor prvič sestal šele 22. januarja 2020 in takrat ni prepoznal grožnje, ki jo predstavlja novi virus.

Že od začetka krize se WHO sooča s kritikami zaradi svojega odzivanja na novi koronavirus, saj da je čakal predolgo z razglasitvijo pandemije in se ni odločil glede priporočil za nošenje mask.

Nekateri hrvaški šolarji spet sedli v šolske klopi 

Na Hrvaškem so se po več kot mesecu dni zimskih počitnic v šole znova vrnili učenci nižjih razredov osnovne šole in dijaki zadnjih letnikov. Prvi dan pouka so v šolah začeli z evakuacijskimi vajami v primeru potresa. Za ostale hrvaške učence in dijake v drugem ocenjevalnem obdobju izobraževanje še naprej poteka na daljavo.

Na hrvaškem ministrstvu za znanost in izobraževanje pričakujejo, da se bo epidemiološka slika v državi čim prej izboljšala, da bi se lahko vsi otroci vrnili v šolske klopi.

V sisaško-moslavški županiji pa so zaradi v decembrskem potresu uničenih in poškodovanih šolskih poslopij v 17 šolah preložili začetek pouka za najmanj dva tedna.

Vsi učenci, ki so se danes vrnili v šole, morajo spoštovati priporočeno medsebojno razdaljo, za dijake je obvezna tudi zaščitna maska.

Šolski zvonec v hrvaških šolah je današnji začetek pouka zaznamoval tudi začetek evakuacijske vaje v primeru potresa. Učitelji in otroci so vadili, kako brez panike po evakuacijski poti zapustiti poslopje in se zbrati na določeni točki na prostem.

Na Hrvaškem so šole obvezane, da enkrat v dveh letih izvedejo tovrstno vajo. Današnja vaja je predvsem posledica nedavnega uničujočega potresa, ki je stresel sisaško-moslavško županijo.

Na območju Zagreba so tudi danes okoli 4. ure zabeležili manjši potresni sunek z magnitudo 2,2. Žarišče je bilo deset kilometrov severno od Zagreba, blizu območja, ki ga je marca lani stresel močan potres z magnitudo 5,5.

Na Portugalskem zabeležili rekordno število smrti v enem dnevu

Portugalske zdravstvene oblasti so sporočile, da so v zadnjem dnevu zabeležili rekordno število smrti v enem dnevu od začetka epidemije v tej državi. Umrlo je 167 ljudi, rekordnih 664 bolnikov s covidom-19 pa je tudi na oddelkih za intenzivno nego. V državi je sicer na voljo skupno okoli 1000 postelj na intenzivni negi, so opozorile oblasti. 

Portugalska ima po podatkih strani ourworldindata.org največ novih primerov na milijon prebivalcev v zadnjih sedmih dneh. V ponedeljek so sporočili 6702 novih primerov, skupno so jih od začetka pandemije zabeležili že 556.503.

V državi z 10 milijoni prebivalcev je sicer od začetka pandemije umrlo 9028 ljudi. 

Ta evropska država je sicer prvi val pandemije preživela z relativno manj okuženih in umrlih v primerjavi z večino evropskih držav. 

Na Bavarskem v trgovinah in javnem potniškem prometu obvezne zaščitne maske FFP2

Na Bavarskem so od danes v trgovinah in javnem potniškem prometu obvezne zaščitne maske tipa FFP2, a do konca tedna oblasti še ne bodo izdajale kazni, če ljudje ne bodo imeli ustreznih mask. Deželne oblasti bodo priskrbele 2,5 milijona mask FFP2, ki jih bodo brezplačno razdelile socialno šibkejšim.

Nošenje mask FFP2 je od danes na Bavarskem obvezno v trgovinah, na sredstvih javnega potniškega prometa in zdravstvenih ordinacijah. Nositi jih morajo zgolj stranke, potniki in bolniki, medtem ko lahko trgovci in vozniki lahko še naprej nosijo običajne maske iz blaga, poročajo nemški mediji.

Maske FFP2 prav tako niso obvezne za otroke do vključno 14. leta starosti. Morajo pa otroci od 6. leta dalje še naprej nositi zaščito za usta in nos.

V preizkusnem obdobju, ki bo trajalo do nedelje, oblasti ljudem brez ustreznih mask še ne bodo izdajale kazni. Jih pa morajo uslužbenci opozoriti na novo pravilo.

Nemška vlada je danes sporočila, da bo 34,1 milijona najbolj ranljivim državljanom v prihodnjih dneh poslala kupone za zaščitne maske tipa FFP2. Pred tem je vlada na podlagi ocene zavarovalnic napovedala, da bo te maske zagotovila 27 milijonom ljudi, je dejal zdravstveni minister Jens Spahn.

Starejši od 60 let in tisti, ki imajo kronične bolezni, si bodo s temi kuponi v lekarnah lahko brezplačno zagotovili po 12 mask tipa FFP2. Za prvotni načrt razdelitve teh mask 27 milijonom najbolj ranljivim je vlada namenila približno 2,5 milijarde evrov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Norveška bo razrahljala nekatere omejitve, druge obdržala

Norveška vlada bo razrahljala nekatere omejitve, povezane s pandemijo covida-19, potem ko se je izkazalo, da so dodatni ukrepi, uvedeni pred dvema tednoma, prispevali k nižjemu številu novih okužb, je danes sporočila premierka Erna Solberg. Še naprej pa v barih in restavracijah ne bo dovoljeno streči alkoholnih pijač.

"Čeprav kaže, da ukrepi učinkujejo in da je okužb nekoliko manj, so razmere še naprej negotove," je dejala Solbergova v norveškem parlamentu.

Vlada bo zato znova dovolila obiske v drugih gospodinjstvih, a bo število gostov v posameznem gospodinjstvu omejeno na največ pet. Otroci in najstniki se bodo spet lahko ukvarjali s športnimi aktivnostmi. Do nadaljnjega pa v barih in restavracijah še ne bo dovoljeno streči alkoholnih pijač.

V Grčiji po več mesecih znova odprte trgovine

Po večmesečni ustavitvi javnega življenja so se danes v Grčiji znova odprle trgovine, pri čemer veljajo strogi preventivni ukrepi. Vlada je odprtje utemeljila z nižjim številom okužb z novim koronavirusom, a je ljudi vseeno pozvala, naj še naprej upoštevajo ukrepe za zajezitev epidemije.

Grške trgovine lahko od danes znova sprejemajo stranke, vendar samo eno na 25 kvadratnih metrov. V regijah z visokim številom okužb z novim koronavirusom morajo ljudje blago naročiti prek spleta in ga prevzeti pred trgovino. Tako želijo preprečiti gnečo v trgovinah, poročajo tuje tiskovne agencije.

Ponovno odprtje trgovin so grške oblasti utemeljile z nizkim številom novih okužb, pri čemer so ljudi pozvali, naj še naprej spoštujejo stroge ukrepe za zajezitev virusa. "Če se pravila ne bodo upoštevala, nimamo druge izbire, kot da znova zapremo trgovine," je danes dejal podpredsednik grške vlade Adonis Georgiadis, ki pričakuje ponoven porast števila novih okužb.

"Ne gre drugače, če se odpre gospodarstvo in s tem prihaja do več stikov," je dodal. Manjši porast je mogoče prenesti, saj so postelje na oddelkih za intenzivno nego zasedene približno polovično. "Če bo porast prevelik, bodo ukrepi znova strožji," je poudaril Georgiadis.

V Grčiji so stroge ukrepe za zajezitev virusa uvedli novembra, nekoliko so jih zrahljali zgolj čez božične praznike. Pretekli ponedeljek pa so odprli vrtce in osnovne šole. Premier Kiriakos Micotakis je sicer pretekli teden dejal, da vsak mesec zaprtja grško gospodarstvo stane več kot tri milijarde evrov.

Na Otok le z negativnim izvidom testa

Vsi potniki, ki pridejo v Veliko Britanijo, morajo odslej pokazati negativen izvid testa na novi koronavirus. Poleg tega morajo v desetdnevno karanteno, ki jo je mogoče skrajšati. London je zaprl tudi vse t. i. potovalne koridorje, ki so potnikom iz določenih držav omogočali vstop brez obvezne karantene.

Ne glede na to, ali pridejo z ladjo, vlakom ali letalom, morajo vsi potniki ob prihodu na Otok pokazati negativen izvid testa na novi koronavirus. Opraviti ga morajo največ 72 ur pred potovanjem. Če ga nimajo, jim grozi globa v višini do 500 britanskih funtov (okoli 560 evrov), poroča britanski BBC.

Kljub temu morajo vsi potniki tudi v desetdnevno karanteno. Ob predložitvi negativnega rezultata testiranja jo lahko končajo po petih dneh.

Britanska vlada je zaprla tudi vse t. i. potovalne koridorje, ki so potnikom iz določenih držav omogočali vstop brez obvezne karantene. Zaprti bodo najmanj do 15. februarja.

Britanski zunanji minister Dominic Raab je v nedeljo za BBC povedal, da bodo angleške zdravstvene oblasti okrepile nadzor nad potniki, ki morajo v samoizolacijo.

V potovalni industriji so izrazili razumevanje za zaprtje koridorjev, vendar so posvarili, da bo to še poglobilo krizo, v kateri se je znašel ta gospodarski sektor. Britanska vlada je napovedala finančno pomoč, namenjeno letališčem v Angliji.

Na Otoku se medtem nadaljuje cepljenje proti covidu-19. Doslej so cepili že več kot štiri milijone ljudi, kar je več, kot so potrdili okužb z novim koronavirusom. Zabeležili so jih 3,4 milijona.

Od danes se lahko cepijo tudi starejši od 70 let in pa tisti, pri katerih obstaja zelo veliko tveganje, da zbolijo za hudo obliko covida-19.

Minister za cepljenje Nadhim Zahawi je za Sky News povedal, da bodo do konca meseca v Londonu pilotno odprli več točk, kjer se bo možno cepiti 24 ur na dan. 

Britanski premier Boris Johnson je sicer ob današnjem mejniku, štiri milijone cepljenih, dejal, da to še ne pomeni, da bodo lahko kmalu zrahljali ukrepe. Poudaril je, da bo sproščanje ukrepov postopen proces in bo odvisen od precepljenosti in preprečevanja pojava morebitnih novih sevov koronavirusa. "Povsem razumem, da si ljudje čim prej želijo vrnitve v normalno življenje. A to je odvisno od tega, kako dobro nam bo šlo," je poudaril Johnson. 

Avstralske meje bodo letos verjetno ostale zaprte za turiste

Meje Avstralije bodo zaradi pandemije covida-19 letos kljub cepljenju proti tej bolezni verjetno ostale zaprte za turiste, je danes ocenil glavni svetovalec za odziv države na novi koronavirus Brendan Murphy.

"Mislim, da bodo večino letošnjega leta veljale precejšnje omejitve na mejah," je Murphy dejal za radiotelevizijo ABC.

"Četudi bi cepili velik delež prebivalstva, nismo prepričani, da bi to preprečilo prenos okužb," je dodal. Napovedal je še, da bo obvezna karantena za vstop v Avstralijo najverjetneje veljala še nekaj časa.

Meje Avstralije so za turiste večinoma zaprte od marca lani, da bi zajezili pandemijo covida-19. Vsak teden lahko sicer v državo vstopi omejeno število avstralskih državljanov in njihovih družinskih članov. Zaradi tega je v tujini obtičalo več deset tisoč Avstralcev, tisti, ki se vrnejo, pa morajo v obvezno karanteno v hotel za 14 dni.

V Avstraliji se cepljenje proti covidu-19 še ni začelo. Zagotovila si je že cepivi Pfizerja in BioNTecha ter AstraZenece in oxfordske univerze, a še čaka na odobritev pristojnih oblasti. Pričakovati je, da se bo množično cepljenje začelo konec februarja.

V Amsterdamu več tisoč ljudi protestiralo proti omejitvam zaradi pandemije

V Amsterdamu se je v nedeljo zbralo več tisoč ljudi, ki so na nedovoljenih demonstracijah protestirali proti ustavitvi javnega življenja zaradi pandemije covida-19. Policija je protestnike razgnala z vodnimi topovi.

Ljudje so se zbrali na trgu pred muzejem Rijksmuseum. Nosili so transparente z napisi "Svoboda. Ustavite to obleganje" ter vzklikali: "Kaj hočemo? Svobodo".

Protestniki niso nosili zaščitnih mask, ki na Nizozemskem na prostem sicer niso obvezne. Le redki so spoštovali priporočeno medsebojno razdaljo. Protestniki tudi niso upoštevali pozivov policistov, naj se razidejo, nekateri so metali petarde.

Oblasti v Amsterdamu so se zato, kot so zapisale v sporočilu za javnost, protestnike odločile razgnati iz epidemioloških razlogov. Med drugim so uporabili vodne topove.

Nizozemska vlada je v prizadevanjih za zajezitev pandemije decembra zaprla šole in večino trgovin, prejšnji teden pa je ustavitev javnega življenja podaljšala za najmanj tri tedne.