Kot je na tiskovni konferenci povedala državna sekretarka ministrstva za zdravje Simona Repar Bornšek, so v sodelovanju z izvajalci zdravstvenih dejavnosti in stroko dopolnili navodila, tako da so zdaj postopki še bolj natančno definirani.
V dokumentu, ki smo ga pridobili v uredništvu, je zapisanih 16 lokacij v državi, kjer bodo potekali postopki odvzema brisa. Te lokacije so bile določene po sledečih kriterijh:
- zdravstveni domovi, ki delujejo na območju, kjer so splošne bolnišnice ali UKC;
- zdravstveni domovi, ki delujejo na področju MO in nimajo bolnišnice;
- zdravstveni domovi, ki delujejo na območju, kjer imajo izrazito slabo infrastrukturno povezavo in so oddaljeni od bolnišnice > kot 40 km ( ZD Tolmin, ZD Kočevje) in
- zdravstveni dom Postojna, ki ima strateško lokacijo na AC koridorju.
Zdravstveni domovi in bolnišnice morajo delovati v skladu s sporazumom, kje in na kakšen način se izvaja odvzem brisov. Glede na dejstvo, da imajo bolnišnice v Načrtu obvladovanja COVID 19 različno vlogo pri izvajanju zdravljenja oseb obolelih s COVID 19, so za odvzem brisov primarno zadolženi zdravstveni domovi.
Zdravstveni domovi, ki niso primarno določeni kot točka za odvzem in obravnavo, bodo ob povečanem obsegu dela in prehodom v višjo stopnjo ukrepov morali kadrovsko participirati pri organizaciji dela, ki so določeni za odvzem brisov in obravnavo, skladno z epidemiološko situacijo in navodili MZ.
Izbrani zdravstveni domovi oziroma bolnišnice so: ZD Murska Sobota, ZD Maribor, ZD Slovenj Gradec, ZD Ljubljana, ZD Postojna, ZD Kočevje, SB Celje, ZD Velenje, ZD Trbovlje, ZD Brežice, ZD Novo mesto, ZD Jesenice, ZD Nova Gorica, ZD Tolmin in ZD Kranj.
V dokumentu, ki smo ga pridobili, je kot vstopna točka naveden tudi ZD Izola, kar pa so tam zanikali. "V medijih smo zasledili obvestilo, da je Zdravstveni dom Izola naveden kot vstopna točka za odvzem brisov in obravnavo pacientov v zvezi z novim koronavirusom, kar ne drži. Skladno s trenutno epidemiološko sliko na obali, velja, da je vsak zdravstveni dom vstopna točka za svoje paciente," so sporočili.
255 testiranih, vsi testi negativni
NIJZ medtem spremlja okužbe z novim koronavirusom okoli Slovenije in ravnanja preostalih evropskih držav. Kot je povedala direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Nina Pirnat, so do zdaj testirali 255 oseb, vsi testi pa so bili negativni. Sproti dopolnjujejo tudi definicijo morebitnega primera – ali imajo osebe znake težke okužbe dihal in so pripotovale z ogroženih območij ali pa so v zadnjih 14 dneh potovale po ogroženih območjih in imajo simptome, podobne gripi.
Testov pri zdravih osebah ne bodo delali. Kot je dejal izredni profesor in predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec, bi bilo testiranje vseh, ki imajo znake prehlada, iluzorno. Slovenija je bila, kot so poudarili na konferenci, med prvimi, ki so imeli test, s katerim se ugotavlja prisotnost virusa. Je tudi enake kakovosti kot testi v drugih državah. Petrovec je zavrnil tudi ugibanja, da v Sloveniji še nismo potrdili nobenega primera zaradi slabih testov.
Ob tem je poudaril, da smo v Sloveniji še vedno globoko v epidemiji gripe, večina testov, ki so jih opravili, pa je bila pozitivnih na gripo. Pred kratkim so obravnavali dva večja izbruha gripe, in sicer v eni od bolnišnic in v domu za ostarele.
Za vse življenjsko ogrožene bolnike s simptomi okužbe z novim koronavirus so zagotovili 24-urno testiranje, za ostale pa so testi na voljo 14 ur na dan.
Trenutno je cena testa 65 evrov, če se ne bodo spremenile okoliščine, ki vplivajo na ceno. Petrovec je opozoril, da so bili v zadnjem tednu soočeni z zelo visokim dvigom cen komponent, ki se uporabljajo pri testu. "Za prvi, tudi večji val, imamo reagentov ter laboratorijske, odvzemne in zaščitne opreme dovolj," je še zagotovil Petrovec.
V Zdravstvenem domu Ljubljana medtem sledijo strokovnim usmeritvam. Opremili so sobe za izolacijo, poskrbeli za varovalno opremo in vzpostavili telefonsko linijo za morebitna vprašanja glede koronavirusa. Na vhode zdravstvenih domov pa so usmerili diplomirane medicinske sestre, ki vsakega pacienta povprašajo o razlogih za obisk zdravstvene ustanove.
Šarec zavrnil očitke
Predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle Marjan Šarec, pa je danes odgovarjal na poslanska vprašanja, tudi glede koronavirusa. Zavrnil je očitke, da vlada ni ukrepala pravočasno ob grožnjah, da se lahko v Sloveniji pojavi okužba z novim koronavirusom. Ob tem je naštel več ukrepov, ki jih je sprejela vlada, in potrdil, da v Sloveniji še vedno nismo zabeležili nobene okužbe.
Poslanka NSi Iva Dimic je namreč v poslanskem vprašanju ocenila, da se je vlada resnosti grožnje izbruha epidemije novega koronavirusa v Sloveniji zavedla šele, potem ko je bil ta odkrit v Italiji in je tam zahteval že prve žrtve. V Sloveniji so zato nastajali številni dvomi, "ki pa jih kot predsednik vlade niste pravočasno zajezili", je dejala.
Šarec je v odgovoru spomnil, da se je kmalu, potem ko so se v Italiji srečali s prvimi primeri koronavirusa in prvimi smrtnimi žrtvami, sestal sekretariat Sveta za nacionalno varnost, kjer so bili navzoči vsi, "ki kar koli pomenijo v sistemu zaščite in reševanje ter varovanja zdravja". Koordinacijska skupina za obvladovanje nalezljivih bolezni v zdravstvu se po njegovih besedah redno sestaja, predstavniki ministrstva za zdravje so se srečali tudi s predstavniki bolnišnic. "Nikakor torej ne morete reči, da se nič ne dogaja," je dejal.
Javnost po njegovih besedah dnevno obveščajo, ali je v Sloveniji že zaznana okužba s koronavirusom, s tem pa nameravajo nadaljevati vsaj, "dokler bo ta vlada v funkciji".
Glede morebitnega zaprtja mej, kar je kot eno od možnosti napovedal teden dni nazaj, je povedal, da se je minister za zdravje, ki opravlja tekoče posle, Aleš Šabeder pretekli teden udeležil sestanka z zdravstvenimi ministri sosednjih držav, na katerem so med drugim sklenili, da naj meje sosednjih držav ostanejo odprte, vsaj dokler države ne sprejmejo kakšne drugačne odločitve. Dogovorjeno je tudi bilo, da si bodo države delile informacije o potnikih, ki potujejo na okužena območja, potekale bodo tudi redne konference na ministrski ravni.
Ponovil je, da načrti o tem, kako ukrepati, ko se pojavijo prve okužbe, obstajajo. Med drugim je za okužene predvidena karantena, če bi prišlo do širših razsežnosti okužbe, pa se vključita Civilna zaščita in vojaška saniteta.
Dimičevo je med drugim zanimalo, kdo odloča, katere ljudi se bo testiralo. Čudno se ji namreč zdi, da do zdaj v Sloveniji še nismo zaznali nobene okužbe, zato se ji poraja dvom, ali res opravljamo vsa testiranja. Postregla je s primerom družine, ki je po vrnitvi s počitnic v Italiji želela preventivno testirati otroka, a jim je bilo rečeno, da testiranje ni potrebno, dokler otroci ne kašljajo.
"Za testiranja je odgovorna stroka, pri čemer vsa koordinacija poteka preko ministrstva za zdravje. Če se ljudje želijo testirati, mora biti to tudi zagotovljeno," je odgovoril.
Na odboru za zdravstvo znova o pripravljenosti Slovenije na izbruh novega koronavirusa
Odbor DZ za zdravstvo je medtem danes nadaljeval sejo na temo pripravljenosti Slovenije na morebitni izbruh okužb z novim koronavirusom. Poslanci so predstavnice ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) spraševali zelo različne stvari. Od tega, zakaj v Sloveniji tako malo ljudi testiramo na okužbo z novim koronavirusom, pa do tega, zakaj v nekaterih vrtcih otrokom ne dovolijo več imeti s seboj plišastih igrač.
Poslanka SDS Alenka Jeraj je izpostavila vprašanje števila testiranih na okužbo z novim koronavirusom, zakaj se preventivno ne testira tudi zdravih, ki so se vrnili z območij, kjer že imajo virus. "Ali ni za njihovo varnost bolje, da čim prej vedo, če so slučajno bolni, in jih začnejo čim prej zdraviti," je vprašala. Kritična je bila tudi do dejstva, da so v Sloveniji do zdaj opravili komaj 200 testov na okužbo z virusom.
Direktorica NIJZ Nina Pirnat je pojasnila, da jemanje brisov zdravemu človeku ni smiselno, negativen bris bi lahko pomenil lažno varnost in bi posameznik kasneje zbolel. "Pomembno je, da se brise jemlje bolnim, ki sodijo v zdravstveno obravnavo," je dodala.
Zdravniška zbornica zavrača očitke glede širjenja negotovosti in strahu
Zdravniška zbornica Slovenije zavrača očitke nekaterih politikov in drugih posameznikov, da naj bi širila negotovost in strah v zvezi z novim koronavirusom. Ob tem v zbornici obžalujejo, če je zaradi pomanjkljive komunikacije prišlo do napačnega razumevanja njihovega delovanja. Naredili bodo vse, da bi pomagali pri zajezitvi širjenja virusa.
Predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek-Travnik je minuli teden namreč dejala, da je zdravnike zaradi novega koronavirusa strah, ker ni na voljo dovolj zaščitne opreme in tudi ne jasnih navodil, kam z bolniki, ki imajo sum okužbe s tem virusom.
Danes so se ponovno oglasili v zbornici. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so v zbornici ugotavljali, da od pristojnih ni bilo na voljo informacij, ki so jih njihovi člani rabili in so jim zato posredovali številna vprašanja. "Delovanje zdravniške zbornice smo zato usmerili v sprotno zbiranje in posredovanje informacij med našimi člani," so navedli.
Dodali so, da obžalujejo, če je zaradi pomanjkljive komunikacije med ministrstvom za zdravje, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in zbornico prišlo do napačnega razumevanja njihovega ravnanja. Zdravniki od države pričakujejo predvsem to, da bo poskrbela za dobro centralno vodeno koordinacijo vseh izvajalcev in za zadostno oskrbo z opremo, so poudarili v zbornici.
KOMENTARJI (542)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.