Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je, kot je dejal danes, sindikatom že na pogajanjih, pa tudi javno povedal, da ima vlada seje ob četrtkih in da je zato nerealno pričakovati, da bi lahko upoštevala rok, ki so ga za opredelitev do njihovih zahtev postavili sindikati. "Nisem sicer napovedovalec prihodnosti, a dvomim, da bi vladi v torek uspelo sprejeti kakšno stališče glede tega," je dejal na novinarski konferenci, sicer namenjeni predstavitvi projekta Virtualno okence upravnih enot.
Glede izjave predsednika NSi in ministra za obrambo Mateja Tonina, da bi bilo dobro, če bi v javnem sektorju oblikovali pet plačnih sistemov, je dejal, da na ministrstvu takšnega predloga niso prejeli, sam pa je Toninovo izjavo razumel predvsem kot poziv, da je treba nekaj spremeniti. "Tudi ko se pogovarjamo s sindikati, se namreč strinjamo, da s trenutnim sistemom nekaj ni v redu," je dejal.
Sindikati javnega sektorja so namreč prejšnji teden na pogajanjih vladni pogajalski skupini predstavili svoje zahteve, ki so jih spodbudile informacije o dogovoru o dvigu zdravniških plač. Izrazili so pričakovanje, da se bo vlada do zahtev opredelila do torka, v nasprotnem primeru bodo sindikati začeli izrekanje o stavkovnih aktivnostih, sta napovedala vodji sindikalnih pogajalskih skupin, Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek.
Zahtevajo dvig uvrstitve vseh delovnih mest v javnem sektorju za šest plačnih razredov, pa tudi odpravo omejitve najvišjega plačnega razreda, ki ga je mogoče doseči z napredovanji, za vse javne uslužbence. Zahtevajo še, da se določi avtomatično usklajevanje vrednosti plačnih razredov. Prav tako pričakujejo, da se vrednost najnižjega plačnega razreda dvigne na raven minimalne plače in se nato določijo ustrezna razmerja tudi do višjih plačnih razredov.
Koritnik je prejšnji teden ocenil, da dvig plač za šest razredov ne pomeni le 24-odstotnega povečanja plač, ampak okoli 30-odstotno, saj višje plače vplivajo tudi na absolutno vrednost dodatkov. Enoodstotni dvig plače zaposlenim v javnem sektorju predstavlja 50 milijonov evrov več denarja, 30-odstoten dvig pa bi torej pomenil 1,5 milijonov evrov večji odhodek za državni proračun na leto.
Sam je sicer sindikatom predlagal model, kako doseči večjo povezanost med rezultati dela in plačilom v javnem sektorju. Tako bi lahko javnemu uslužbencu, ki ne dosega začrtanih rezultatov dela, plačo znižali do 30 odstotkov, medtem ko bi tistemu, ki bi bistveno presegal obseg predvidenega dela, plačo povečali tudi za 100 odstotkov. Sindikati so bili po Koritnikovih navedbah kategorično proti takemu predlogu, česar minister sicer ne razume, saj da ni bilo govora o kakšnem zmanjšanju mase plač.
Kot pravi, bi šlo pri znižanju plač za začasen ukrep, ki bi lahko na zaposlenega deloval stimulativno. Možnost, da je tisti, ki dosega najboljše rezultate, nagrajen, pa je tako ali tako stimulativna.
Zdravniška zbornica: Nadaljne odlašanje rešitve poglablja nezaupanje in težave v javnem zdravstvu
Ustavno sodišče je medtem pretekli teden zadržalo izvrševanje določbe zadnjega interventnega zakona, ki za zdravnike in zobozdravnike zvišuje najvišji možni plačni razred, ki ga lahko dosežejo v sistemu plač v javnem sektorju. Iz Zdravniške zbornice so danes sporočili, da zaznavajo vse večji razkorak med napovedmi in obljubami ter dejanji odločevalcev.
"Več mesecev po napovedih nujnih ukrepov na področju plač v dejavnosti zdravstva ugotavljamo, da je njihova dosedanja uresničitev le porušila razmerja znotraj zdravstvenih timov z vidika odgovornosti in obsega nalog, ki jih opravljajo zdravniki," so zapisali. Država po njihovi oceni ne najde odgovora na vprašanje, kako zadržati v javnem sistemu zdravnike v tistih specialnostih, ki so za državo izjemnega pomena. To so na primer družinska medicina, urgenca in intenzivne terapije.
Znova so opozorili na hudo pomanjkanje zdravnikov v državi. Da bi dosegli povprečje Evropske unije, nam že zdaj manjka vsaj tisoč zdravnikov. "Kljub temu se vlada še naprej nerazumno izogiba odgovornosti in nerazumno odlaša z zagotavljanjem konkurenčnih pogojev dela, ki bi omogočili pravično nagrajevanje zdravnikov v Sloveniji in okrepili javni sistem. Hkrati z obljubami o “nujnih ukrepih na področju plač” so bile zavrnjene vloge za dodatek za deficitarnost zdravnikom na primarnem nivoju, kjer je pomanjkanje zdravnikov že tako najbolj kritično."
Kot še poudarjajo, odločevalci zdravnike na začetku kariere trenutno puščajo v nedostojnih pogojih, saj mladi zdravnik opravlja delo za nižjo urno postavko od zaposlenih na preprostih delovnih mestih preko študentskega servisa. Zdravnik pripravnik ima po podatkih Zdravniške zbornice neto urno postavko 5,57 evra. Študentski servisi na drugi strani ponujajo tudi do 8,45 evra neto na uro za preverjanje pogojev PCT na vhodih v trgovine.
"To so možnosti, ki jih država ponuja mladim, ki jih zaradi pomanjkanja osebja dnevno vabijo na delo v enotnem evropskem prostoru, kjer je poklic bistveno bolj cenjen in nagrajen. V Zdravniški zbornici Slovenije pričakujemo, da bodo odločevalci namesto ponavljajočih napovedi o nujnosti ukrepov znotraj ustavnih in zakonskih omejitev poiskali obljubljene rešitve. Dosedanje delno reševanje ruši medsebojna razmerja in zaupanje tako v zdravstvenih timih kot v javno zdravstvo in je namesto rešitev povzročilo dodatne težave," so še zapisali.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.