
Predsednik ZSSS Dušan Semolič je dejal, da bi bila kolektivna pogodba na področju zasebnega varovanja najbolj učinkovito sredstvo za zaščito in zavarovanje zaposlenih. Delo varnostnikov namreč ostaja zahtevno in odgovorno, posledice njihovega dela pa se povečujejo. Prvi pogoj za uspešno delo varnostnikov je znanje in usposobljenost ljudi, ki opravljajo težko in odgovorno delo, drugi pa socialna varnost teh ljudi, je razložil Smolič.
Predsednica sindikata za varovanje Dragica Andlovič je dejala, da si sindikat že sedem let prizadeva za sklenitev nove kolektivne pogodbe, v letu 2005 pa je prišlo do enostranske odpovedi do takrat veljavne pogodbe.
Predstavniki sindikatov so dejali, da ima izostanek kolektivne pogodbe na področju dejavnosti varovanja več negativnih kot pozitivnih posledic. Edina pozitivna posledica je, pravijo, povečevanje dobičkov lastnikov. V letu 2008 je bilo pregledanih 28 pravnih subjektov. Pri tem so izdali 26 plačilnih nalogov in 20 odločb za odpravo kršitev. Največ kršitev se nanaša na delovni čas, na zagotavljanje dnevnega in tedenskega počitka in možnosti izrabe dopusta.
Delavci ne morejo koristiti zakonsko določenega odmora za malico, ki jim ga priznava zakon o delovnih razmerjih, ker večinoma delajo sami. Socialna stiska zaposlenih se zato povečuje, hkrati pa se odpirajo vrata nelojalni konkurenci. Ker v tej panogi ni kolektivne pogodbe, se delovni pogoji izvajajo tako, kot to ustreza delodajalcem. Kolektivna pogodba bi te probleme lahko odpravila, je povedal izvršni sekretar predsedstva ZZZS Andrej Zorko.
Po besedah strokovnega sodelavca ZSSS Gorana Lukiča lahko v odsotnosti kolektivne pogodbe lastniki podjetij za varovanje počnejo, kar želijo. Tega bi se morali zavedati tudi naročniki storitev.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.