Bineta Kordeža, nekdanjega predsednika uprave Merkurja, so v sredo zvečer izpustili iz zapora na Dobu.
Gregor Strojin, tiskovni predstavnik vrhovnega sodišča, je za 24ur.com pojasnil, da je sodišče o zahtevah za varstvo zakonitosti obsojenega Kordeža in drugih odločalo včeraj. "Sodba ni bila razveljavljena, kot so poročali nekateri mediji,'' je poudaril. ''Senat je ocenil, da so podani razlogi, ki Vrhovnemu sodišču narekujejo prekinitev prestajanja zaporne kazni obsojenega Albina Kordeža skladno s 4. odstavkom 423. člena ZKP, o čemer je bil skladno z zakonom obveščen zavod za prestajanje kazni,'' je razložil.
Ker so na seji ugotovili, da s strani tožilstva še niso prejeti odgovori na dve dopolnitvi zahtev za varstvo zakonitosti drugih dveh obsojencev v isti zadevi, o njej v tem trenutku ni bilo mogoče celovito odločiti, je še pojasnil Strojin. Bodo pa to storili v najkrajšem možnem času. Poenostavljeno to pomeni, da je senat izdal nekakšen začasni sklep, medtem ko postopek še vedno teče. Možno je tudi, da sodbo v nadaljevanju dejansko razveljavijo in jo vrnejo na prvo stopnjo, lahko pa tudi ne in je Kordež na prostosti samo začasno.
Strojin je pozneje na tiskovni konferenci pojasnil še, da odločitev vrhovnega sodišča ne prejudicira končne odločitve glede zahteve za varstvo zakonitosti. Je pa skladno z zakonom vrhovnemu sodišču naložena, ko obstaja velika verjetnost, da bi lahko obsojeni z zahtevo uspel. "Za končno, celovito odločitev bo treba počakati. Zanjo morajo biti izpolnjeni še določeni formalni pogoji, med njimi odgovori tožilstva na dopolnitev zahtev za varstvo zakonitosti," je dodal. Sodišče po njegovih besedah predvideva, da bi lahko končno odločitev sprejelo v roku naslednjega meseca.
Tožilstvo bo zadevo dopolnilo v za to predvidenem roku
Na vrhovnem državnem tožilstvu so povedali, da jih je vrhovno sodišče glede odgovora na dopolnitvi zahtev za varstvo zakonitosti soobsojenih nekdanje finančnice Merkurja Janje Krašovec in nekdanjega direktorja družbe Kograd Igem Ota Brgleza obvestilo v ponedeljek in da bodo odgovor bodo pripravili v okviru 15-dnevnega roka, ki ga je določilo sodišče.
Jože Kozina, tožilec v primeru sojenja Kordežu in sodelavcem, zadeve ne more komentirati, ker "nima sodbe vrhovnega sodišča".
Kordež ne ve, zakaj je bil izpuščen
''Na podlagi odredbe Vrhovnega sodišča RS sem bil sinoči izpuščen iz zapora. Sodbe z odločitvijo o naši zahtevi za varstvo zakonitosti še nimam, zato razlogov, ki so povzročili mojo izpustitev, ne morem komentirati,'' je v izjavi, ki so jo posredovali iz odvetniške službe Hočevar - Mokorel, zapisal Kordež.
''Upam, da je vrhovno sodišče ocenilo, da obstajajo resni dvomi o upravičenosti sodbe in višine kazni, zaradi česar je tudi prejelo sklep o prekinitvi prestajanja zaporne kazni. Že Višje sodišče v Ljubljani je poleti pravnomočno ugotovilo, da z obravnavanimi dejanji nisem pridobil nobene premoženjske koristi in s tem potrdilo, kar smo v času sodnih postopkov ves čas dokazovali,'' je še sporočil in dodal, da verjame, da se ''s tem odpira prostor za ponovno oceno o tem, ali so bile izvedene poslovne poteze protipravna dejanja, kot so bila opredeljena v dosedanjih sodbah''.
Njegov zagovornik Janez Hočevar je pojasnil, da sodbo pričakuje v 14. dneh oz. treh tednih. "Takrat bomo lahko komentirali, ko bomo videli razloge. Trenutno je znano samo dejstvo o prekinitvi prestajanja kazni," je poudaril. Ob tem je dodal, da prekinitev prestajanja zaporne kazni še ne pomeni konca postopka.
Odločanje o varstvu zakonitosti
Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti presoja morebitne kršitve zakona, pri čemer se omeji na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi.
"Uveljavljali smo kršitve kazenskega zakona, kršitve zakona o kazenskem postopku in posebej problematizirali izbiro in višino kazenske sankcije, saj se nam zdi, da tako dolga zaporna kazen ni skladna s kriteriji naše kazenske zakonodaje," je glede vsebine zahteve za varstvo zakonitosti pojasnil Hočevar.
Če vrhovno sodišče ugotovi, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena, izda sodbo, s katero glede na naravo kršitve ali spremeni pravnomočno odločbo, ali (v celoti ali delno) razveljavi odločbo sodišča prve stopnje in višjega sodišča ali pa samo odločbo višjega sodišča in zadevo vrne v novo odločitev ali sojenje sodišču prve stopnje ali višjemu sodišču. Lahko pa se omeji samo na to, da ugotovi kršitev zakona, določa zakon o kazenskem postopku.
Bi Kordežu lahko pripadala odškodnina?
Če bo Kordež dejansko izpuščen in bo sodba povsem oprostilna, bi lahko za dobro leto – na Dob je prikorakal 26. julija lani – prejel odškodnino.
Na Državnem pravobranilstvu so za 24ur.com pojasnili, da ima po ''538. členu zakona o kazenskem postopku (ZKP) pravico do povrnitve škode zaradi neupravičene obsodbe tisti, ki mu je bila pravnomočno izrečena kazenska sankcija ali je bil spoznan za krivega, pa mu je bila odpuščena kazen, pozneje pa je bil na podlagi odločanja o izrednem pravnem sredstvu novi postopek pravnomočno ustavljen ali je bil s pravnomočno sodbo oproščen obtožbe ali je bila obtožba zoper njega zavrnjena ali je bila s pravnomočnim sklepom obtožnica zavržena''.
Preden oškodovanec pri sodišču vloži tožbo za povrnitev škode, mora zahtevo nasloviti na državno pravobranilstvo, da se morebiti z njim sporazume o obstoju škode ter o vrsti in višini odškodnine. Če zahtevi za povrnitev škode ni ugodeno ali če državno pravobranilstvo in oškodovanec ne dosežeta sporazuma v treh mesecih od njene vložitve, sme oškodovanec vložiti pri pristojnem sodišču tožbo za povrnitev škode, je pojasnila Anita Drev, predstavnica za odnose z javnostmi na pravobranilstvu.
''Državno pravobranilstvo pri izračunavanju odškodnin upošteva sodno prakso odmerjanja odškodnin glede na dolžino trajanja neutemeljeno odvzete prostosti ter okoliščine posameznega primera, saj so te zadeve od primera do primera različne in specifične, zato podatka o odškodnini za posamezen dan zapora oz. pripora ne more podati,'' je glede višine odškodnine še dejala Drevova.
Kaj pa drugi padli tajkuni?
Obsodb v nekaterih odmevnih primerih gospodarskega kriminala je bilo v zadnjih letih kar nekaj, a le nekateri so dejansko v zaporu. Nazadnje je na Dob 16. oktobra prikorakal Boško Šrot, ki je bil obsojen na zaporno kazen v zadevi Istrabenz. S tem je začel prestajati pet let in 10 mesecev dolgo kazen, ki mu je bila prisojena zaradi zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti. Isti večer se je v zaporu zglasil tudi nekdanji predsednik uprave Maksime Holdinga Nastja Sušinski, ki je bil obsojen v isti zadevi.
Še vedno pa sta na prostosti v isti zadevi obsojena Igor Bavčar in Kristijan Sušinski. Oba sta zaprosila za odlog prestajanja kazni zaradi zdravstvenih razlogov.
Zaradi zdravstvenih razlogov v zaporu ni niti Ivana Zidarja, obsojenega gradbinca v zadevi Čista lopata. V isti zadevi obsojena Hilda Tovšak je še v zaporu na Igu, Dušan Črnigoj pa je svojo kazen že odsedel.
KOMENTARJI (1472)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.