Slovenija

Korak bliže k soglasju

Ljubljana, 20. 07. 2005 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Pri Cukjatiju se je večina strinjala, da bi bile vse civilne žrtve tretirane kot žrtve vojnega nasilja, ne glede na to, kdo je trpljenje povzročil.

Cukjati je sporočil, da so korak bliže k soglasju o vojnih zakonih (Foto: POP TV)
Cukjati je sporočil, da so korak bliže k soglasju o vojnih zakonih (Foto: POP TV) FOTO: POP TV
Z vladnim predlogom novele zakona o žrtvah vojnega nasilja status civilne žrtve ne bi bil več odvisen od vojaške sile, ki ji je bila oseba izpostavljena. Predlagana novela zakona o vojnih grobiščih pa predvideva, da bodo po vojni umorjene osebe pri kategorizaciji grobišč posebej obravnavane kot žrtve revolucionarnega nasilja. Poslanske skupine se sicer najbolj razhajajo pri vprašanju, ali naj se osebam, ki so med drugo svetovno vojno sodelovale na strani okupatorja, prizna status žrtev vojnega nasilja.

Predsedniki parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin so na posvetu pri predsedniku Državnega zbora Francetu Cukjatiju o vsebini tako imenovanih vojnih zakonov nekoliko zbližali stališča glede zakona o žrtvah vojnega nasilja, sta po sestanku pojasnila Cukjati in predsednik vlade Janez Janša. Z dogovarjanjem o vsebini zakonov bodo nadaljevali jeseni, nato pa naj bi besedilo zakonskih novel popravili ali pa jih celo vložili na novo.

Na sestanku so predsedniki in vodje poslanskih skupin govorili le o noveli zakona o žrtvah vojnega nasilja, ne pa tudi o noveli zakona o vojnih grobiščih, o kateri se bodo usklajevali jeseni. Kot je dejal Cukjati, je bil narejen velik korak naprej, zato bodo pripravili osnutek s popravljenim besedilom zakonske novele. Sogovorniki naj bi se sicer strinjali, da bi bile v zakonu o žrtvah vojnega nasilja vse civilne žrtve tretirane kot žrtve vojnega nasilja, ne glede na to, kdo je trpljenje povzročil.

Janša: Ne bodimo država, ki mrtve pokopava s preglasovanjem

Tudi po Janševih besedah je ključno vprašanje zakona žrtvah vojnega nasilja vprašanje civilnih žrtev vojne, pri katerem so parlamentarne stranke zbližale stališča. "Možno je priti do konsenza, zato da ne bomo edina država na svetu, ki mrtve pokopava s preglasovanjem." Vlada je sicer predlog pripravljena umakniti iz procedure in sopodpisati nov predlog, če bo ta usklajen, je še dejal premier.

Predsednik SD Borut Pahor pa je kot predlagatelj sestanka poudaril, da je odveč pričakovati, da bi se strinjali o vseh odprtih vprašanjih. Tako so tudi danes odprli nekatera, ki terjajo nadaljnje posvete in pogovore. Pahor je tako Cukjatiju predlagal, da do prihodnjega sestanka pridobijo informacijo, ali se iz ureditev v drugih evropskih državah lahko ugotovi, kaj je dosežena civilizacijska raven.

Prijatelj (SNS) protestno zapustil sejo

Z vladnim predlogom novele zakona o žrtvah vojnega nasilja sicer status civilne žrtve ne bi bil več odvisen od vojaške sile
Z vladnim predlogom novele zakona o žrtvah vojnega nasilja sicer status civilne žrtve ne bi bil več odvisen od vojaške sile FOTO: POP TV

Sestanka so se udeležili vsi predsedniki parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin razen predsednika SNS Zmaga Jelinčiča. Nadomeščal ga je poslanec SNS Srečko Prijatelj, ki pa je sestanek predčasno protestno zapustil. Kot je dejal, se partizanstvo in domobranstvo ne moreta izenačevati na tak način, kot želi vlada, o takšnih vprašanjih pa se po njegovem mnenju sploh ne bi smelo razpravljati.

Sestanku so prisostvovali še minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič, predsednik Zveze združenj borcev NOB Slovenije Janez Stanovnik in predsednik Nove slovenske zaveze Anton Drobnič.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20