Koprivnikar: Zavezani smo dialogu. Počivavšek: Kar sklepa koalicija, je predstava za javnost

Koprivnikar je že ob prihodu na vrh koalicije pojasnil, da bo po predlogu ožja pogajalska skupina skrbela za usklajenost vseh pogovorov, ob tem pa bi imeli še širšo pogajalsko skupino, v kateri bi bili predstavniki ministrstev, ki so dobri poznavalci področja.

Ožjo pogajalsko skupino vodi Koprivnikar, v njej pa so še Lilijana Kozlovič, generalna sekretarka vlade, namestnica vodje posebne vladne pogajalske skupine, Lidija Apohal Vučkovič, inšpektorat za javni sektor, Saša Jazbec, ministrstvo za finance, Boštjan Vasle, Urad Vlade Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, in Branko Vidič, ministrstvo za javno upravo. V širšo pogajalsko skupino pa so s posameznimi resorji še določili visoke uradnike. 

Poudaril je, da se želijo čim prej odzvati na zahteve sindikatov, čeprav jih nekateri še niso niti natančno opredelili. "Mi smo zavezani dialogu, zato bomo tudi v najkrajšem času pripravili vse potrebno za začetek usklajenih pogajanj," je napovedal.

Pri tem je pojasnil, da temeljna strategija izhaja že iz vladnih sklepov, kar pomeni, da so se pripravljeni pogajati o razlikah znotraj plačnega sistema, vključno s primerljivostjo plač z zdravniki, in tudi o postopnem upoštevanju gospodarske rasti, ne pa o "linearnih nekritičnih splošnih dvigih". Ponovil je tudi, da bodo sindikate povabili, da se pogajajo skupaj.

Po besedah ministrice za finance Mateje Vraničar Erman zahteve sindikatov v višini 990 milijonov evrov oz. skoraj milijarde, kolikor okvirno trenutno znašajo, javno-finančno niso obvladljive. Torej so nerealne, kakšen pa je manevrski prostor oz. kaj so tiste točke, ki so najbolj pomembne za obe strani v pogajanjih, pa je treba ugotoviti skozi pogovore. In te pogovore bo vodil minister Koprivnikar, je dejala.

Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek medtem meni, da predlog za sestavo ožje vladne skupine za pogajanja s sindikati ni nič novega. "Kar sklepa koalicija, je predstava za javnost, ker ni vsebinskega premika," je dejal.

Počivavšek ocenjuje, da bo s predlagano ožjo pogajalsko skupino težko vzpostaviti zaupanje, ki je potrebno za dogovor. "Pričakovali smo, da se bo vlada odločila za menjavo vsaj glavnega pogajalca," je poudaril. Pričakovali pa so tudi, da se bo vlada začela pogajati že prej.

Branimir Štrukelj, sicer tudi vodja pogajalske skupine konfederacije sindikatov javnega sektorja, pa izpostavlja, da še vedno ni povsem jasno, na kakšen način se bo vlada pogajala. "Ali bo sledila zakonski obveznosti, da se pogaja o stavkovnih zahtevah, s tistimi, ki so stavko napovedali. Če prav razumem, pa vlada vztraja na skupnih pogajanjih," je dejal.

Težavo vidi v tem, da so si stavkovne zahteve med seboj zelo različne. "Stavkovne zahteve našega sindikata se v praktično vseh točkah razlikujejo od zahtev nekaterih drugih sindikatov," je pojasnil. Štrukelj pričakuje, da bo vladna stran v tem tednu bolj jasna, in tudi da se bodo nadaljevala pogajanja, ki so se s sindikatom Sviz začela v petek.

Zaprti bodo nekateri vrtci

V visokošolskem sindikatu, sindikatu delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti (Vir) ter sindikatu kulture in narave (Glosa) od vlade zahtevajo, da takoj pristopi k celostni odpravi anomalij in pravično uredi razmerja v javnem sektorju. Zahtevajo tudi večji delež proračunskih sredstev za vzgojo, izobraževanje in kulturo.

Omenjeni trije sindikati so med tistimi sindikati, ki za 24. januar napovedujejo opozorilno stavko. Številni politiki radi opozarjajo, za kako pomembne segmente gre, a do tega, da bi se to prelilo v plače in odražalo v statusu, zelo težko pride. Namesto da bi se sredstva za te sektorje povečevala, se z leti zmanjšujejo, je na današnji skupni novinarski konferenci treh sindikatov dejala predstavnica Vira Ana Jakopič.

Kot je pojasnila, zahtevajo odpravo varčevalnih ukrepov in ureditev razmerij za vse delavce v dejavnostih, ki jih zastopajo, tudi tiste iz plačne skupine J, kot so čistilke, kuharice in hišniki. "Naša zahteva je posledica tega, kar je vlada pri nekaterih drugih že naredila," je dejala in dodala, da v tistih primerih ni šlo za nič drugega kot linearno zviševanje plač. Za njihove pozive k ureditvi nekaterih očitnih anomalij pa na pogajanjih vladna stran ni imela posluha.

Primerljivost z zdravniki je visokošolskim učiteljem in asistentom z doktoratom priznana že s kolektivno pogodbo, je opozoril predsednik visokošolskega sindikata Marko Marinčič, ki pa je napovedal, da hkrati kot sindikat dejavnosti ne bodo pristali na to, da ostali zaposleni ne bi dobili ničesar. Za najnižje skupine tako zahtevajo zvišanje plač in postopno približevanje minimalni plači, pod katero so mnogi ostali. Podpirajo tudi dvig minimalne plače.

Opozoril je še, da gre na številnih fakultetah javnih univerz 90 odstotkov, v kakšnem primeru pa celo 97 odstotkov vsega denarja za plače. To po njegovih besedah ne pomeni, da so plače previsoke, ampak da vlada ni pripravljena financirati visokošolske in raziskovalne dejavnosti kot take. Delež financiranja znotraj BDP za visoko šolstvo pada, je navedel.

Na novinarski konferenci so nanizali tudi nekaj konkretnih primerov, kjer so anomalije po njihovem mnenju še posebej pereče. Mitja Šuštar iz sindikata Glosa je izpostavil višjega naravovarstvenega svetovalca. Kot je dejal, gre za en plačni razred za 43 ljudi, a čeprav je bila krivica že zdavnaj prepoznana, ni bila nikoli sanirana.

Janez Dolinšek iz knjižnice Domžale je omenil višje knjižničarje, ki so končali višjo šolo, ko še ni bilo bibliotekarstva, a opravljajo enako delo kot bibliotekarji z univerzitetno izobrazbo. Z vsemi napredovanji pa lahko dosežejo plačni razred, ki je devet razredov nižji od tistega, ki ga lahko doseže bibliotekar.

Bernarda Korez iz Univerzitetne knjižnice v Mariboru pa je opozorila na veliko krivico, ki se dogaja visokošolskim knjižničarjem, ki so v nasprotju s tistimi iz splošnih knjižnic uvrščeni v plačno skupino J. Pri začetnem umeščanju v plačne razrede sicer razlike med njimi niso tako velike, a se z delovno dobo večajo, ker se v nasprotju s plačno skupino D v plačni skupini J ne priznavajo nazivi in napredovanje prek njih ni možno.

Še en primer je po Marinčičevih besedah asistent z znanstvenim magisterijem z medicinske fakultete, ki je z opravljeno specializacijo uvrščen v 34. plačni razred. Če bi se zaposlil v zdravstvenem domu, bi bil tudi brez specializacije uvrščen na delovno mesto s 43. plačnim razredom, če pa bi se zaposlil kot specialist, pa bi šel v trenutku v 50. izhodiščni plačni razred.