Dolga leta opozarjal na nevarnost, zdaj so odrezani od sveta

K sreči jim je uspelo ubraniti hiše, a ceste, ki so jih povezovale s Črno na Koroškem, je odneslo. Kot poudarja, je pristojne institucije že dalj časa opozarjal na nevarnost plazu. Že dalj časa se je v bližini njegove kmetije gradila cesta. "Ker je velika strmina, naklon je skoraj 80-odstoten, smo opozarjali, da bodo tu zagotovo plazovi. Vse je že pokalo." A zganil se ni nihče. Fotografije in posnetke plazu nam je poslal že 25. julija, današnjega stanja ne more, saj v vasi ni ne interneta ne elektrike. 

25. julija, več dni pred katastrofalnimi poplavami, so se uresničila njegova svarila. Kot pripoveduje, je bila sreča v nesreči, da po spletu okoliščin s sinom nista bila na mestu, kjer se je sprožil plaz, saj bi ju sicer zasulo. Ne ve, kako, ampak rešiti se je uspelo tudi živini, pripoveduje. Potem je klical pristojne institucije in občino, da je treba očistiti potok, ki ga je zasulo, a bilo ni nikogar. Vse do 3. avgusta, ko so ga zaradi napovedi ekstremnega deževja poklicali z občine, če zaradi nevarnosti pridejo sčistit vsaj strugo potoka. "Rekel sem, naj pridejo, saj nam lahko odnese hišo. Bilo ni nikogar." In Repov potok je tudi zato, ker je bil zamašen, ko so prišle katastrofalne poplave, šel svojo pot in ogrozil njihovo hišo, je prepričan. 

Kot pripoveduje Fortin, so imeli srečo, da jim je poplavilo le kletne prostore, a dodaja, da je bila noč kot iz groze: "Ogrožena je bila hiša, k sreči smo jo zaščitili s kupom drv, privezali smo avto in traktor, da smo ubranili hišo." Zdaj so popolnoma odrezani od sveta, 500 metrov stran od njihove hiše je odneslo most. "Proti Črni pa so še grozni plazovi. Žalostno je, da je veliko teh plazov posledica gradnje cest v tej grozni strmini in tega, da potoki niso očiščeni," je prepričan. Kot pripoveduje, je po vetrolomu ostalo v potokih ogromno vejevja: "Voda se nekje nabere, in ko se to sproži, gre to vse tudi do Črne. Odnese mostove in marsikaj tudi po nepotrebnem. Res je, da so bile velike padavine, a potoki niso bili očiščeni."

Kot pripoveduje, so ga inšpektorji, ko se je več let obračal nanje z opozorili, kaj se dogaja, vedno znova odpravili s pojasnili in izgovori. Kot pravi, se iz dela vasi sicer da dostopati do Železne Kaple, velik delež ljudi iz vasi pa ne more nikamor in so danes povsem odrezani, brez elektrike. S helikopterji so vas sicer oskrbeli s prehrano. Še posebej hvaležni so avstrijskim prijateljem iz Železne Kaple in Globasnice, ki so jih oskrbeli z agregati. Kot pravi, imajo sami  sicer dovolj zaloge hrane in goriva. Ne vedo pa, kdaj bodo lahko spet prišli do Črne: "Veliki plazovi so, ceste se sploh ne vidijo, kje so. Žalostno je, ko inštitucije, ko jih na to opozarjaš, ne očistijo potokov in ne upoštevajo opozoril."  Sicer poudarja, da se zaveda, da je stanje po poplavah predvsem v Črni na Koroškem katastrofalno, in svojo zgodbo deli le v opomin, da se bi dalo posledice ujme kje tudi omiliti z ustrezno preventivo.  

Z vprašanji smo se obrnili na gradbeno inšpekcijo, Občino Črna na Koroškem, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Zavod za gozdove Slovenije. 

Odgovor Inšpektorata Republike Slovenije za naravne vire in prostor in direkcije za vode

Dan po objavi članka so iz inšpektorata za naravne vire in prostor odgovorili, da so evidentirali prvo pobudo za izvedbo inšpekcijskega nadzora zaradi suma povzročitev škode zaradi nepravilnih posegov pri izgradnji gozdne ceste 28. julija letos.

Gradbeni inšpektor je nemudoma uvedel inšpekcijski nadzor nad legalnostjo gradnje gozdne prometnice in 1. avgusta opravil pregled na terenu, so sporočili. 

V inšpekcijskem postopku so ugotovili, da je gozdno pot gradila družba Slemenšek, vendar iz prostorskega informacijskega sistema gradbeno dovoljenje in prijava začetka gradnje cesta nista evidentirana. "Inšpektor je pridobil informacijo o lastništvu parcel, na katerih se izvaja cesta in o investitorju ceste. Poskušal je navezati stik z izvajalcem gradnje. Opravil je vpogled v veljavni Pravilnik o gozdnih prometnicah nato pa še skupni ogled terena z gozdarskim inšpektorjem. Na podlagi 2. odstavka 29. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) je zavezanca (investitor) pozval, da poda pisno pojasnilo, dokumentacijo in izjavo v zvezi s predmetom inšpekcijskega nadzora," so sporočili in dodali, da postopek še ni zaključen, zato več informacij ne morejo posredovati. 

Direkcija za Republike Slovenije za vode za predmetno cesto ni izdala vodnega soglasja oziroma mnenja, saj zanj investitor ni zaprosil, vendar bi moral, ker gre za erozijsko in plazljivo območje, so odgovorili iz direkcije in dodali, da "splošne smernice s področja upravljanja z vodami za pripravo občinskih prostorskih načrtov (OPN in državnih načrtov (DPN) določajo, da se na poplavnih, erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki."