Kopanje v Ljubljanici leta 2012?

Z Agencije RS za okolje (ARSO) so sporočili, da je za kopalne vode že v Jugoslaviji veljal Pravilnik o higienskih zahtevah za kopalne vode, ki je bil nadomeščen s Pravilnikom o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode leta 2003, ta pa z dopolnitvami velja še danes. Zadnja meritev Ljubljanice, ki so jo opravili na ARSO, je bila leta 2003 in takrat kakovost vode na Livadi, kjer so merili najbližje Špici (kjer bi bilo kopališče), ni ustrezala kakovosti za kopanje. Kasneje so merili le kemijsko stanje vode, ki pa je bilo v skladu z zahtevami. Tudi preliminarni podatki za leto 2007 kažejo dobro kemijsko stanje Ljubljanice.

Z oddelka za varstvo okolja MU MOL pa so sporočili, da spremljajo kakovost površinskih vodotokov v MOL od leta 1998. V tem obdobju je bila Ljubljanica zaradi onesnaženosti z bakterijami fekalnega izvora v bližini nekdanjega kopališča na Špici neprimerna za kopanje.

Rezultati analiz za leto 2007 niso dobri

Rezultati mikrobioloških analiz za leto 2007 kažejo zelo prekoračeno mejno vrednost. Če je priporočena vrednost števila skupnih koliformnih bakterij 500 na 100 mililitrov vode in mejna vrednost 2000 na 100 ml vode, je bila vrednost v Ljubljanici pred izlivom Bezlanovega grebena 7000 na 100 ml, vrednost v Ljubljanici pod Malim grabnom pa kar 22.000 na 100 ml vode.

Iz tega se po zaključku oddelka za varstvo okolja MOL vidi, da je o tem, ali bo kakovost reke zgolj po ureditvi kanalizacije na Rakovi Jelši ustrezala predpisom, prezgodaj govoriti, saj obremenitev reke povzroča tudi urbana raba prostora v gorovodnem toku reke, predvsem na območju Vrhnike.

Tako bi bilo po mnenju oddelka potrebno sanirati tudi vire onesnaževanj izven Ljubljane, saj Ljubljanica v mesto že priteče onesnažena.

Na čistost vpliva predvsem kanalizacija

V Ljubljanici je problematično predvsem mikrobiološko onesnaženje, to so skupne koliformne bakterije, koliformne bakterije fekalnega izvora in streptokoki fekalnega izvora. Povišana vrednost teh bakterij je lahko posledica fekalnega onesnaženja iz kanalizacijskega sistema ali pa spiranja fekalij živalskega izvora iz brežin. Bakterije pa v vode pridejo tudi po obilnem dežju, ko pride do spiranja kmetijskih površin ali prelitij iz kanalizacijskih sistemov. Vir onesnaženja pa so lahko tudi izpusti iz plovil, iztrebki ptičev in tudi kopalci sami, še navajajo na ARSO.

V Ljubljanico mečejo tudi gradbeni material

Na videz Ljubljanice in na njeno kakovost po podatkih ARSO vplivajo tudi njeni pritoki gorovodno od Špice oziroma Livade. Na videz pa vliva tudi podlaga oziroma struga reke in raztopljene snovi v vodi. Če so te v obliki drobnih delcev, ki v vodi lebdijo, dajejo vtis umazanosti. Ob obilnih padavinah pa se seveda sperejo tudi številne ravne površine in obrežja. Nadalje na videz reke vpliva tudi razrast rastlin v vodi, ki se pojavijo ob prevelikih količinah raztopljenih hranil v vodi. Hranila se izpirajo zaradi nepravilnega in pretiranega gnojenja na obdelovalnih površinah, na obrežju Ljubljanice so namreč obdelovalne površine, vrtičkarji in reja domačih živali. Kljub temu, da je tu od novembra do marca prepovedano gnojiti, se te uredbe nekateri ne držijo, opozarjajo na ARSO. Na splošno so Slovenci o pravilnosti gnojenja slabo poučeni in iz tega izhaja zelo nizka ozaveščenost na tem področju, prav tako pa strugo reke pogosto uporabljajo za odlaganje številnih odpadkov, celo gradbenega materiala, so še opozorili na ARSO.

Zaradi nečiste vode od obolenja ušes do izpuščajev na koži

Kakovost kopalnih voda spremljajo zato, da se zaščiti zdravje kopalcev. Predpisane vrednosti mikrobioloških parametrov zmanjšujejo tveganje za obolenja ušes, pojav kožnih izpuščajev in prebavnih motenj ob zaužitju vode.

Kdaj bo torej možno kopanje na Špici?

Ureditev kanalizacije na Rakovi Jelši bo zagotovo doprinesla k izboljšanju kakovosti in videza reke, pravijo na ARSO. Tako bi se s številnimi investicijami kopališče na Špici dalo urediti, zagotovo pa se pri urejanju ne sme pozabiti na pritoke Ljubljanice. Potrebno pa bi bilo tudi izboljšati ozaveščenost ljudi, da reka ni smetišče in omejiti aktivnosti tako na bregovih reke kot v njenih pritokih. K temeljiti ureditvi odvajanja vseh odpadnih voda, kar bi prineslo k izboljšanju kakovosti vode, ne šteje zgolj izgradnja čistilne naprave, temveč je treba odkriti tudi vse „črne“ izpuste in jih sanirati.

Po mnenju ministrstva za okolje in prostor (MOP) pa so ključni ukrepi, ki bodo doprinesli k čisti kopalni vodi, ureditev odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. Kot pravijo, država na tem področju sodeluje z občinami. Tako je iz kohezijskih sredstev predvidena izgradnja dveh kanalizacijskih sistemov s čistilnima napravama v zaledju Ljubljanice v skupni vrednosti 40 milijonov evrov. Prvo območje, kjer se bo gradilo, je od Pivke do Brezovice, drugo pa območje občine Ig. Začetek gradnje je predviden v letu 2009 in zaključek leta 2011. Na območju Ljubljanice pa je tudi pospešena izgradnja kanalizacijskega omrežja, ki jo izvaja MOL, pravijo v MOP. V tem okviru je kot prioriteta predvidena tudi ureditev Rakove Jelše, kjer je zaključek del tudi predviden do leta 2011. Poleg tega bi bilo treba preprečiti tudi razpršeno mikrobiološko onesnaževanje z kmetijskih površin.

Na podlagi vsega tega na MOP sklepajo, da bodo do konca leta 2011 odpravljeni glavni viri obremenjevanja v zaledju Ljubljanice, ki vplivajo na kakovost vode, zato bo Ljubljanica predvidoma po letu 2011 primerna za kopanje.

Ali bo zgolj ureditev območja Rakove Jelše zadosti vplivala na možnost kopanja v Ljubljanici, tudi na MOL ne morejo predvideti. Kot pravijona ministrstvu, bi bilo treba urediti tudi pritoke in gorovod pred tem območjem.

Izgradnja čistilne naprave v Rakovi Jelši se je že začela

Direktor ljubljanskega Javnega podjetja VO-KA (vodovod, kanalizacija) Krištof Mlakar pa je povedal, da se je izgradnja čistilne naprave na Rakovi Jelši že pričela z izvedbo delovnega platoja, izgradnja meteorne kanalizacije in s tem povezano projektiranje komunalnih vodov pa še ni določena.