Kopališča močno priljubljena, a kakšna je kakovost njihovih voda?

V letu 2021 je bilo uradno zabeleženih 21.859 kopališč; 21.551 v Evropski uniji, 119 kopališč v Albaniji in 189 v Švici. Kot je pri ocenjevanju kakovosti kopalnih voda ugotovila Evropska agencija za okolje, kakovost evropskih kopalnih voda ostaja visoka. Slednja se je opazno izboljšala prav v zadnjih desetletjih, za kar je poskrbela tudi Direktiva o kopalnih vodah iz leta 2006. Njena uvedba je namreč poskrbela za sistematično spremljanje onesnaženosti in za velike naložbe v čistilne naprave. "Zahvaljujoč tem stalnim prizadevanjem je danes možno kopanje v urbaniziranih in prej močno onesnaženih površinskih vodah," je agencija zapisala v svoji oceni.

Od vseh zavedenih kopališč v Evropi jih je bilo leta 2021 kar 84,7 odstotka v odlični kakovosti, v Avstriji, Grčiji, Hrvaški in Malti pa je ocena kakovosti dosegla odlično raven pri več kot 95 odstotkih kopalnih voda. Poleg tega so bila leta 2021 na Malti, v Bolgariji, Romuniji in Luksemburgu vsa ocenjena območja kopalnih voda vsaj zadostne kakovosti. V Sloveniji je takšnih voda 83 odstotkov.

Odstotek evropskih kopalnih voda, ki dosegajo vsaj zadostno kakovost, se je s 74 odstotkov, kolikor je znašal leta 1991, leta 2003 povečal na več kot 95 odstotkov. Vse od takrat je ostal precej stabilen. V kopalni sezoni 2021 je ta minimalni standard kakovosti izpolnjevalo 95,2 odstotka vseh kopalnih voda v EU.

Tudi delež kopalnih voda z oznako odlično je vse od leta 2015 ostal stabilen. Na področju obalnih kopalnih voda se je gibal med 85 in 88 odstotki, pri celinskih kopalnih vodah pa med 77 in 81 odstotki. Kakovost kopalnih voda obalnih območij je sicer na splošno boljša od kakovosti celinskih območij, saj imajo obalna območja večjo zmogljivost samočiščenja. Dodaten dejavnik za razliko v odstotkih pa je tudi dejstvo, da se veliko srednjeevropskih celinskih kopališč nahaja na sorazmerno majhnih jezerih in ribnikih ter rekah z nizkim pretokom, ki so zlasti poleti zaradi močnega poletnega deževja oz. suše bolj dovzetne za kratkotrajno onesnaževanje.

Nekatere kopalne vode še vedno slabe kakovosti

Leta 2021 je bilo glede na oceno 332 oz. 1,5 odstotka evropskih kopalnih vod slabe kakovosti. Kopanje na kopališčih s slabo kakovostjo vode lahko pri osebah povzroči številne okužbe in bolezni. Kopališča, ki prejmejo takšno oznako, morajo ostati zaprta tudi naslednjo kopalno sezono, prav tako pa morajo vzpostaviti ukrepe za zmanjšanje onesnaževanja in odpraviti nevarnosti za zdravje kopalcev.

Medtem ko se je delež nekakovostnih območij od leta 2013 nekoliko zmanjšal, pa še vedno obstajajo težave pri slabih kopalnih vodah ali kopalnih vodah, ki so pogosto prizadete zaradi kratkotrajnega onesnaženja, poudarjajo v evropski agenciji. Dodajajo, da je treba nujno oceniti vire onesnaženja v povodju in izvajati celostne ukrepe za upravljanje voda.

V šestih evropskih državah je medtem vsaj tri ali več odstotkov kopalnih voda prejelo oznako slabe kakovosti. V Estoniji je bilo takšnih voda 3,1 odstotka, Franciji trije odstotki, Latviji 3,6 odstotka, na Nizozemskem 4,6 odstotka, Slovaškem 3,1 odstotka, Švedskem pa 3,5 odstotka.

Od leta 2015 se je medtem število albanskih kopališč s slabo kakovostjo močno zmanjšalo. Od 31 kopališč jih ima to negativno oznako le še osem. Albanija je namreč od takrat zgradila pet čistilnih naprav.

Leta 2020 je oznako kopalnih voda slabe kakovosti prejelo 289 kopališč v EU, leto kasneje pa se te ocene ni uspelo otresti 201 kopališče. Od 88 preostalih kopališč jih je 54 izboljšalo kakovost vode vsaj na zadostno, preostalih 34 kopališč pa je bilo izločenih iz programa monitoringa ali pa jih ni bilo mogoče oceniti.