Konvencija, ki so jo poleg Slovenije že ratificirale tudi Grčija, San Marino, Slovaška in Danska, določa številna načela in pravila, ki jih morajo države podpisnice vključiti v svojo zakonodajo. Posameznih držav seveda ne omejuje, če želijo uvesti še bolj restriktivno zakonodajo na področju.
Vodilno načelo konvencije je, da ima dobrobit človeka prednost pred družbenim ali znanstvenim interesom. Konvencija prepoveduje diskriminacijo na osnovi genskega zapisa, genetsko testiranje pa dovoljuje le v medicinske namene. Genetski inženiring dovoljuje le za preventivne, diagnostične in terapevtske potrebe in to le v primeru, da njegov cilj ni sprememba genskega zapisa človekovih potomcev. Prepoveduje umetno oploditev kot način za izbiro spola otroka, razen v primerih, ko bi to preprečilo hujšo dedno bolezen.