Minister za promet Radovan Žerjav je direktorju Kontrole zračnega prometa Slovenije Srečku Janši naročil, naj pospeši postopke v zvezi z izgradnjo Centra za vodenje in kontrolo zračnega prometa. Pri tem je potrebno poiskati tudi ustrezne rešitve, po katerih bi kontrolni stolp lokacijsko izključili iz projekta. Tudi po srečanju Žerjava in Janše odločitev o odstopu direktorja Janše še ni sprejeta.
Srečko Janša že pripravlja sklep o imenovanju delovne skupine za izvedbo operativnega načrta za preprojektiranje Centra za vodenje in kontrolo zračnega prometa. Kontrola zračnega prometa Slovenije se je tako že lotila naloge ter sestavlja časovni in operativni načrt izvedbe študij in same gradnje projekta.
Glede rešitev samega kontrolnega stolpa bo potrebno poiskati novo lokacijo, ki bo še vedno v prvi vrsti zagotavljala nemoteno izvajanje osnovne aktivnosti – kontrole in varnosti vsega zračnega prometa. Nova lokacija naj bi tudi omogočila manjšo višino stolpa, vendar vsekakor ne na račun varnosti in kontrole zračnega prometa.
O predlogu nove lokacije kontrolnega stolpa ter njegove višine bo tako izvedena nova študija, z izsledki katere bo Kontrola zračnega prometa Slovenije obvestila javnost.
Zakaj stolp visok 100 metrov?Gradnja novega centra za vodenje in kontrolo zračnega prometa na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana je za normalno delovanje letalskega prometa, glede na njegovo rast, nujno potrebna, je poudaril predstavnik kontrolorjev Žiga Ogrizek.
Kot je dejal Ogrizek, predstavnik Društva kontrolorjev Slovenije, v novem objektu na letališču ne gre samo za kontrolni stolp, saj objekt vključuje center za kontrolo zračnega prometa, center za servisiranje letal pri preletih slovenskega zračnega prostora, tehnični center, center informacijskih služb in poslovni del kontrole zračnega prometa.
"Obstoječa lokacija zahteva predvideno višino, ki je bila strokovno, z ustreznimi analizami, argumentirana. Glavni razlog za višino stolpa so ustrezni pogledi kontrolorjev zračnega prometa za nemoteno delo in pregled na letališču. Glede na konfiguracijo samih objektov na letališču, se pravi tudi oddaljenosti predvidene lokacij od vzletno-pristajalne steze, je pač zahtevana višina, ki je bila predstavljena z računalniškimi simulacijami in delom na simulatorju in helikopterskim letom pokazala, da je očišče kontrolorja oz. kjer naj bi kontrolor sedel, ta višina 95 metrov".
Povedal je še, da po analizah s predvideno rastjo prometa iz obstoječih objektov ne bi bili zmožni opravljati storitve kontrole v zadostnem obsegu po letu 2010. "To velja tako za center kontrole zračnega prometa kot za stolp. Gre dejansko za dve investiciji, ki sta po zadnji različici združeni. V celoti pa bo novi center financiran iz lastnih sredstev Kontrole letalskega prometa," je še poudaril Ogrizek in ob tem dodal, da 85 odstotkov prihodkov podjetja predstavljajo prihodki, vezani na fazo preleta, ostalo na fazo letališč.
Če stolpa do leta 2010 ne bo, lahko pričakujemo težave
Po Ogrizkovih besedah je trenutno stanje takšno, da bi bilo s predvideno rastjo letalskega prometa nemogoče izvajati storitev v ustreznem obsegu iz obstoječih prostorov. "V primeru, da do ustreznih prostorov za kontrolo ne pride, se bodo začele po letu 2010 v fazi preleta pojavljati zamude, kar pomeni, da se bodo uporabniki začeli izogibati slovenskemu zračnemu prostoru," je bil še prepričan Ogrizek, ki je ob tem poudaril, da bi neobstoj kontrolnega stolpa pomenil oviro razvoju letalskega prometa. Najbolj pa bi to po besedah Ogrizka občutil največji uporabnik Adria Airways.
Afera "stolp" in aretacije
Domnevno sporna gradnja kontrolnega stolpa na brniškem letališču je v ospredje prišla z nedavnimi preiskavami in aretacijami v okviru gospodarskega kriminala. Skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala pri vrhovnem državnem tožilstvu je prejšnji teden uvedla preiskave zoper predsednika uprave SCT Ivana Zidarja, direktorico Vegrada Hildo Tovšak in Tomaža Žiberta iz Kontrole zračnega prometa, za katerega je bil nato dejansko odrejen pripor.
Med drugim naj bi šlo za sum kaznivega dejanja sprejemanja in dajanja daril pri izbiri izvajalca za gradnjo 100-metrskega kontrolnega stolpa na brniškem letališču. Pojavila so se tudi namigovanja, da v Sloveniji ne potrebujemo tako visokega stolpa. Namige je danes zavrnil predstavnik kontrolorjev, saj po njegovem mnenju po letu 2010 iz obstoječih brniških objektov ne bi bili zmožni opravljati storitve kontrole v zadostnem obsegu.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.