Evropska ljudska stranka (EPP) poziva Evropsko unijo k sprejemu uradne izjave o mednarodni obsodbi totalitarnega komunističnega režima, hkrati pa zavrača sprejem bivših komunistov v evropske institucije. To naj bi bilo sledeč osnutku osrednje sporočilo ene od 14 izjav, ki naj bi jo ob koncu svojega dvodnevnega kongresa - ta se je začel danes v Bruslju, njegova osrednja naloga pa je priprava EPP na junijske volitve v Evropski parlament - potrdila omenjena evropska politična stranka.
Kot omenjeno, naj bi EPP na kongresu sprejela 14 izjav, z njimi pa med drugim terjala še čimprejšnji sprejem ustavne pogodbe EU, ki naj bi povezavo moderniziral in pripravil na delovanje v razširjeni sestavi, se zavzela za novega predsednika Evropske komisije iz svojih vrst, podprla hrvaška prizadevanja za vstop v EU - v to bo kongres skušal prepričati tudi novi hrvaški premier Ivo Sanader - ter si zaželela izboljšanja čezatlantskih odnosov. EPP bo na kongresu sprejela tudi manifesto za evropske volitve in delovni program za prihodnjih pet let.
Na kongresu tudi slovenski predstavniki
Svojo podporo dokumentu, ki bo sicer še doživel popravke, bodo, kot so nakazali ob robu kongresa, dali tudi slovenski udeleženci srečanja: vodja Slovenske ljudske stranke (SLS) Janez Podobnik, vodja Slovenske demokratske stranke (SDS) Janez Janša in predsednik Nove Slovenije (NSi) Andrej Bajuk. Te tri stranke so namreč pridružene članice EPP, po širitvi EU 1. maja tudi na Slovenijo pa bodo dobile status polnopravnih članic. "Resolucija izhaja iz dejstva, da je bil drugi totalitarizem v Evropi, fašizem, obsojen in razgrajen, zdaj pa je treba na enak način zavzeti tudi zgodovinski odnos do komunizma, se pokloniti žrtvam in zagotoviti, da ima EU enak odnos do vseh totalitarizmov," je dejal Janša.
Podobnik je resolucijo videl kot korak v odprto demokratično družbo, pri tem pa je spomnil, da je Svet Evrope nekaj podobnega že sprejel, Bajuk pa je menil, da se ne gre sprenevedati, saj "obsodba enega največjih totalitarizmov 20. stoletja v zgodovini razširjene EU še ni speljana."
Tako SDS kot SLS in NSi sicer v kongresu vidijo predvsem pripravo na evropske volitve. Kongres je za nas priložnost, da se v kampanjo za evropske volitve vključi tri glavne poudarke, to pa so znižanje davkov, zmanjšanje birokracije in podpora gospodarstvu, je o pričakovanjih glede dvodnevnega srečanja dejal Podobnik, čigar stranka je sicer edina izmed treh slovenskih v EPP v vladni koaliciji. "Drugo sporočilo kongresa pa vidim v tem, da bo EPP stranka večine v Evropskem parlamentu in brez nje ne bo sprejeta nobena politična odločitev," je dejal Podobnik. "EPP pričakuje, da bo po evropskih volitvah ostala najmočnejša politična skupina v Evropske parlamentu," je poudaril tudi Janša, ki je kot ključne točke dvodnevnega srečanja označil sprejem volilnega manifesta, delovnega programa, ki bo temelji na svobodnem podjetništvu, nižanju davkov, deregulaciji in oblikovanje vrednot, ki omogočajo sodlidarno družbo, ter 14 resolucij o aktualnih vprašanjih.
Predsedniku NSi Bajuku pa kongres zbuja upanje, da bo večina, ki jo v EU predstavlja EPP, vendarle lahko zagotovila uresničitev sanj, začrtanih z lizbonsko strategijo, sledeč kateri naj bi povezava do leta 2010 postala najbolj konkurenčno in napredno gospodarstvo na svetu. "Če želimo ta cilj doseči, se moramo posodobiti," je poudaril Bajuk.
