Predstavnika slovenske manjšine, predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Bernard Sadovnik, sta kanclerjev predlog zavrnila kot nesprejemljivega, ker z njim razsodba ustavnega sodišča o topografiji ne bi bila izpolnjena. Schüssel pa je napovedal, da novih pogajanj v času sedanje avstrijske vlade ne bo.
Schüssel je predlagal postavitev dvojezičnih krajevnih napisov v 148 krajih ter podporo na področjih kulture, izobraževanja in zagotovitev radijskega sporeda v okviru sodelovanja z avstrijsko državno televizijo ORF. S tem bi se strinjale tudi deželnozborske stranke na avstrijskem koroškem in t.i. domovinske organizacije. Taka "rešitev v paketu" pa bi bila po kanclerjevem predlogu povezana s skupno izjavo, da je 7. člen Avstrijske državne pogodbe (ADP) tako na področju topografije v celoti izpolnjen.
Konferenca konsenza je bila tik pred rezultatom, vendar slovenska predstavnika nista "imela poguma," da bi sprejela njegov predlog. O njem sta želela razpravljati še v Koordinacijskem odboru koroških Slovencev (KOKS), kar je v interesu ZSO in NSKS, s tem pa bi se odločitev samo še naprej odlašala, je menil Schüssel. Razsodba avstrijskega ustavnega sodišča o dvojezični topografiji naj bi z dvojezičnimi krajevnimi napisi v 148 krajih bila "več kot izpolnjena", obenem pa bi bil tako v celoti uresničen tudi 7. člen ADP. Po kanclerjevi oceni boljšega rezultata ne bo mogoče doseči.
Za predsednika ZSO Sturma pa bi bila privolitev v kanclerjev predlog in izjava o dokončni uresničitvi 7. člena ADP "politični samomor manjšine". Potem ko je avstrijsko ustavno sodišče razveljavilo 25 odstotno mejo potrebnega deleža dvojezičnega prebivalstva za postavitev dvojezične topografije, bi bilo pravnoformalno potrebno iskati pogoje ob podpisu ADP leta 1955. Takrat bi dvojezične krajevne napise morali postaviti v 700 do 800 krajih, kljub temu pa je slovenska manjšina v svojem skupnem predlogu za uresničitev razsodbe ustavnega sodišča predvidela le 394 krajev. Četudi na konferenci konsenza ni bil dosežen rezultat, bo Avstrija po Sturmovem prepričanju kot pravna država morala urediti dvojezično topografijo, kot to izhaja iz razsodbe ustavnega sodišča, obenem pa bo morala zagotoviti celovito manjšinsko zaščito.
Po besedah predsednika NSKS Sadovnika rezultat danes ni bil mogoč, "ker se s predlogom kanclerja Schüssla ne bi samo odpovedali 7. členu ADP, temveč bi ob tem tudi padli v hrbet avstrijskemu ustavnemu sodišču". Slovenska manjšina je bila pripravljena na soglasno rešitev, vendar ne za vsako ceno, je še dodal Sadovnik.
Koroški deželni glavar Jürg Haider je takoj po neuspešni sklenitvi konference konsenza zapustil urad zveznega kanclerja na Dunaju in se pogovora s predstavniki medijev ni udeležil. Predsednika koroške ljudske stranke (ÖVP) in koroške socialdemokratske stranke (SPÖ) Georg Wurmitzer in Peter Ambrozy pa sta odgovornost za propad konference pripisala slovenskima predstavnikoma in dodala, da bodo pogovori potrebni tudi v prihodnje, vendar bodo oteženi.