V avstrijski prestolnici Dunaj se je končal prvi krog nove konference konsenza, ki jo je sklical avstrijski kancler Wolfgang Schüssel. Po sestanku je poudaril, da se bodo v prihodnjih tednih nadaljevali pripravljalni pogovori med predstavniki slovenske manjšine ter deželne politike na avstrijskem Koroškem, konferenca pa naj bi se ponovna sešla sredi ali konec aprila.
Ob tem naj bi se pripravila operativni koledar s časovnim načrtom in seznam ukrepov, na koncu pa naj bi sledila izjava o poravnavi spora glede uresničevanja določil iz 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP).
Udeleženci so potrdili, da postavitev manjkajočih dvojezičnih krajevnih napisov v tistih krajih, ki so predvideni v zakonski uredbi iz leta 1977, ni sporna. Kljub temu naj bi obstajale razlike v interpretaciji razsodbe o dvojezični topografiji, zato naj bi se o tem pogovorili s predsednikom avstrijskega ustavnega sodišča Karlom Korinekom. Sicer pa so vsi udeleženci današnjih pogovorov pozdravili ponovni začetek konference konsenza.
Kancler Schüssel je po konferenci poudaril, da mora sedaj slediti naslednji korak na koroški ravni. Izrecno pa je pohvalil sobotni sestanek med predsednikoma Zveze slovenskih organizacij (ZSO) in Skupnosti koroških Slovencev (SKS), Marjanom Sturmom in Bernadom Sadovnikom, ter predsednikoma koroškega Heimatdiensta (KHD) in Zveze koroških brambovcev (KAB), Josefom Feldnerjem in Fritzem Schretterjem, glede priprav na konferenco konsenza.
Haider: Pogovori le "neobvezno srečanje"
Po besedah koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja so bili današnji pogovori "ogrevalni krog za ugotavljanje razvojnega potenciala na Koroškem". Obenem je poudaril, da želijo vsi doseči rezultat. Haider je še opozoril, da negativna podoba o avstrijski Koroški, češ da ne izvaja zahtev iz 7. člena ADP, ni resnična, ker je za uresničitev ADP odgovorna avstrijska zvezna raven. Take negativne trditve o Koroški so tako po Haiderjevih besedah "kompletna novinarska izmišljotina". Deželni glavar je glede nadaljevanja pogovorov za ureditev topografskega vprašanja še dodal, da bodo sedaj "manj obveščali javnost in govorili bolj interno, da bi približali stališča".
Prva konferenca sklicana leta 2002 ...
Prvo konferenco konsenza je sklical Schüssel 25. aprila 2002, potem ko je avstrijsko ustavno sodišče 13. decembra 2001 razveljavilo določilo v avstrijskem zakonu o narodnih skupnostih iz leta 1976, po katerem je za dvojezično topografijo bil potreben vsaj 25-odstotni delež manjšinskega prebivalstva. V utemeljitvi razsodbe so ustavni sodniki obenem zapisali, da naj bi za dvojezično topografijo zadostoval že 10-odstotni delež manjšinskega prebivalstva "skozi daljše obdobje".
Razsodba ustavnega sodišče je med nekaterimi političnimi predstavniki, zlasti na avstrijskem Koroškem, sprožila ostra nasprotovanja. Tako jo je deželni glavar avstrijske Koroške označil kot "preuranjeno pustno šalo" in napovedal, da na avstrijskem Koroškem "ne bo dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov", dokler bom on sam deželni glavar.
... in tudi prekinjena
Slovenska stran je leta 2002 pripravila svoj predlog za uresničitev razsodbe ustavnega sodišča, po katerem naj bi na avstrijskem Koroškem bilo 394 dvojezičnih krajevnih napisov, torej 302 več od števila, ki je predvideno v uredbi iz leta 1977 in se je opirala na razveljavljeno določilo v zakonu o narodnih skupnostih.
Konferenca konsenza je leta 2002 po treh zasedanjih neuspešno propadla 11. septembra, ker slovenska stran ni mogla sprejeti ponudbe avstrijske zvezne vlade, da naj bi na avstrijskem Koroškem postavili skupno 148 dvojezičnih krajevnih napisov, slovenska manjšina in občine na avstrijskem Koroškem bi dobile dodatna denarna sredstva, slovenska manjšina pa bi morala izjaviti, da je s tem izpolnjen 7. člen Avstrijske državne pogodbe (ADP), s čimer bi se odpovedala dodatnim tožbam za uveljavitev svojih pravic.
