Po besedah sopredsedujočega Nove stranke Gorazda Drevenška, so do takrat, ko so z zbiranjem nehali, zbrali okoli 15.000 podpisov. Do referenduma so skušali nato priti s pomočjo državnega sveta, za kar bi potrebovali 21 glasov od skupno 40 državnih svetnikov, vendar se na sredini seji državnega sveta tudi to ni zgodilo. Državni svet je vlado zadolžil le, naj mu do 1. septembra dostavi poročilo o privatizaciji bank. Drevenšek kljub vsemu upa, da se bodo svetniki za referendum odločili na prvi jesenski seji, tudi brez referenduma pa je Nova po njegovih besedah dosegla pomemben cilj - javno razpravo.
V Novi so prepričani, da je vlada v slovenskem javnem mnenju zasidrala prepričanje, da je zgodbe o privatizaciji slovenskih bank konec, v Novi pa vztrajajo, da bo konec šele takrat, ko bo to področje zakonsko urejeno in to na način, da se bo zavarovalo tudi premoženje vseh državljanov. S sprejemom predloga zakona o začasni prepovedi privatizacije NLB in NKBM bi omogočili transparentne postopke privatizacije in s tem transparentne prihodke, ki bi bili opredeljeni v posebnem zakonu o privatizaciji bank.
