Konec zasebnih zdravstvenih praks v prostorih in z opremo javnih zavodov?

Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič se je glede razmejitve javnega in zasebnega zdravstva, ki naj bi jo po napovedih z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti vzpostavila vlada, vprašala, ali je v Sloveniji dovolj zdravstvenega kadra, da si lahko "privoščimo" omejevanje dela zdravnikov pri koncesionarjih in drugih zasebnikih. Podatki kažejo, da ne, je dejala.

Tisti, ki delajo v zdravstvu, po njenih besedah svarijo, da ta poseg ne bo skrajšal čakalnih vrst, pač pa jih bo še podaljšal. V NSi si želijo le, da se vsaj za obdobje, dokler se čakalne vrste ne spravijo na neko realno številko, angažirajo vse kapacitete v zdravstvu, je dodala.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Marjan Pintar je poudaril, da so izhodišča še v koalicijskem usklajevanju in bodo javno razgrnjena v naslednjih tednih. V NSi so v zahtevi za sklic nujne seje odbora po njegovih besedah zapisali nekaj neresnic.

Kot je dejal, ne drži, da je pet kirurgov novogoriške bolnišnice dalo odpoved zaradi napovedi premierja Roberta Goloba o razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva. Po njegovih informacijah so kirurgi odpovedi vročili še pred Golobovo izjavo.

Čeprav so izhodišča še v usklajevanju, je izpostavil nekaj poudarkov. Na ministrstvu med drugim želijo urediti področje dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti. To področje je kljub noveli iz leta 2017 še vedno premalo natančno, mestoma pa tudi neustrezno urejeno, je pojasnil.

Izhodišča po njegovih besedah predvidevajo, da se bodo lahko dovoljenja izdajala le vlagateljem, ki bodo zdravstveno dejavnost opravljali v svojem imenu in "za svoj račun". S tem bi se izognili trenutni praksi, ko samostojni podjetniki izvajajo dejavnost v prostorih drugih izvajalcev, pogosto javnih zdravstvenih zavodov z njihovo opremo in materialom. "Gre za odnos, ki ima vse značilnosti delovnega razmerja in skladno z veljavno delovnopravno zakonodajo ni dopusten," je opozoril.

Izhodišča predvidevajo postopek podaljšanja koncesij v zdravstvu, in sicer tako, da bi se po izteku izvedel nov javni razpis, je dejal Pintar.

Skladno z izhodišči bi lahko zdravstveni delavec, ki je zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, s soglasjem direktorja opravljal zdravstvene storitve tudi izven matičnega zavoda, vendar le pri drugem javnem zdravstvenem zavodu ob določenih pogojih. Za tovrstno delo so po besedah državnega sekretarja predvidene tudi dodatne stimulacije.

V. d. direktorice Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Tatjana Jevševar je povedala, da združenje izhodišča podpira. Razumejo namreč, da so usmerjena v pacienta z enakomernimi izenačevanji pogoji delovanja javnih zdravstvenih zavodov in koncesionarjev.

Doslej so bili pogoji pridobivanja prihodkov pri koncesionarjih in javnih zdravstvenih zavodih namreč enaki, drugače pa je bilo pri odhodkih, saj da je upravljanje koncesionarjev v zdravstvu bolj fleksibilno, prav tako nagrajevanje njihovih zaposlenih, je pojasnila.

Izhodišča po besedah Gregorja Cuzaka podpirajo tudi v Zvezi organizacij pacientov Slovenije. Menijo pa, da bi jih bilo treba dopolniti. Pozdravljajo idejo o regionalizaciji, saj se različni konci Slovenije soočajo z različnimi težavami. Zavzemajo se za bolj usposobljene svete zavodov in bolj samostojne direktorje, ki bi odgovarjali za čakalne vrste v zavodu, ki ga vodijo.

Monika Ažman: Do čakalnih dob prihaja, ker se vzporedno vzpostavlja 'še drug sistem'

Predsednica Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman je opozorila, da "se ves čas pogovarjamo samo o nosilcih zdravstvene dejavnosti", torej zdravnikih. Medtem pa se oddelki bolnišnic zapirajo, posteljne kapacitete krčijo, starejših občanov pa ne sprejemajo v socialno-varstvene zavode, ker manjka negovalnega kadra.

Dejala je, da ne pozna veliko medicinskih sester, ki bi ob svojem rednem delu s tudi 40 opravljenimi nadurami mesečno in brez prostih koncev tedna lahko dodatno delale še v zasebnem sektorju. Dodala je, da do čakalnih dob v zdravstvu prihaja tudi zato, ker se vzporedno vzpostavlja "še drug sistem".

Predstavnica Mladih zdravnikov Slovenije Larisa Kragelj pa se je v predstavitvi stališča osredotočila na delo aktualne vlade na področju zdravstva in naštela 10 njenih "polomij". Med drugim je poudarila, da vlada ni izpolnila predvolilnih obljub, prav tako kljub obljubam še vedno niso urejeni delovni pogoji, ki bi zadržali kader v javnem zdravstvu.

Kritična je bila tudi do daljšanja čakalnih dob, vladanja z odloki, sprejemanja zakonov po hitrem postopku in nastavljanja kadrov iz podjetja Gen-I v svete javnih zdravstvenih zavodov.