Konec vrha NATO

"Slovenija resno jemlje članstvo v NATO," je v nagovoru obrambnih ministrov držav članic zavezništva v Portorožu izjavil premier Janez Janša. Ob tem je dodal, da je Slovenija zainteresirana za sinergijo med zvezo NATO in Evropsko unijo.

Premier Janša je spregovoril tudi o misijah NATO v svetu. Kot je poudaril, mora Afganistan ostati prioriteta zavezništva, ob tem pa izrazil zadovoljstvo, da je prišlo v Portorožu do dogovora o širitvi misije ISAF na vzhod Afganistana. Poudaril je tudi pomen zavezniške misije na Kosovu, zlasti zdaj, ko potekajo pogajanja o prihodnjem statusu Kosova. Pri tem je izpostavil, da bo Slovenija v prihodnjem letu znatno okrepila svoje sile v okviru KFOR na Kosovu.

Generalni sekretar NATO Jaap de Hoop Scheffer pa je v nagovoru poudaril, da je bila odločitev o sprejemu sedmih novih članic v NATO, tudi Slovenije, leta 2004 zelo dobra odločitev. "To je bil mejnik, ki bo ostal v spominu," je dejal.

Janša: NATO je vitalna organizacija

Srečanje obrambnih ministrov NATO v Portorožu je pokazalo, da je "NATO vitalna organizacija, ki je sposobna sprejemati realne odločitve v realnem času," je še izjavil premier Janša po dvostranskih srečanjih z generalnim sekretarjem NATO de Hoopom Schefferjem, ameriškim obrambnim sekretarjem Donaldom Rumsfeldom in ruskim obrambnim ministrom Sergejem Ivanovom.

Kot je pojasnil Janša, sta z de Hoopom Schefferjem govorila predvsem o slovenskem delovanju na Kosovu v okviru misije KFOR, ki jo vodi NATO. Pri tem je izpostavil "odgovorno nalogo, ki jo Slovenija sprejema v prihodnjem letu", ko bo na Kosovo poslala motorizirani bataljon s svojim območjem odgovornosti. To bo prvič, da bo Slovenija na tak način sodelovala v kaki operaciji NATO, je poudaril premier po koncu dvostranskih srečanj.

Z generalnim sekretarjem NATO sta govorila tudi, da bi bilo potrebno čimprej sprejeti odločitev o prihodnjem statusu Kosova, "ker je to podlaga tudi za dobro delovanje mirovnih sil NATO v tej pokrajini". To je seveda tudi ključen obet, na podlagi katerega lahko določimo tudi časovno dimenzijo teh aktivnosti, je še pojasnil Janša.

Z Rumsfeldom sta se pogovarjala o slovenskem sodelovanju v zavezništvu, zlasti o situaciji v JV Evropi, je nadaljeval Janša. "Rumsfelda sem seznanil s tem, da je tako v interesu Slovenije kot tudi v interesu NATO, da Slovenija sodeluje tam, kjer lahko največ prispeva. Največ pa lahko prispevamo v JV Evropi oz. na Zahodnem Balkanu, kjer situacijo dobro poznamo," je pojasnil Janša in dodal, da so tam učinki slovenskega delovanja tudi največji.

Z ruskim obrambnim ministrom Ivanovom, ki je tudi namestnik ruskega premiera, pa sta se pogovarjala tudi o medvladnem sodelovanju, ne le o obrambnem, je še pojasnil Janša. Pri tem je spomnil, da je bil med obiskom številčne delegacije slovenske vlade z njim na čelu spomladi v Moskvi podpisan tudi sporazum na obrambnem področju. V tej luči bo Slovenijo v novembru obiskala tudi ruska vojaška ladja, je napovedal premier.

Sicer sta z Ivanovom največ časa namenila gospodarskemu sodelovanju. Ob tem sta ugotovila, da je po obisku slovenske vladne delegacije v Moskvi, ki jo je spremljala močna gospodarska delegacija, prišlo do okrepitve gospodarskega sodelovanja med državama, povečal pa se je tudi interes za sodelovanje med gospodarstveniki na obeh straneh, je še pojasnil premier. Ob tem je spomnil na sporazum med Petrolom in Lukoilom in da menjava med državama že presega milijardo dolarjev, "možnosti pa so še večje". Izrazil je še pričakovanje obeh strani, da se bo gospodarsko sodelovanje krepilo tudi v prihodnje.

De Hoop Scheffer za sile za hitro posredovanje

Obrambni ministri zveze NATO so drugi del neformalnega zasedanja v Portorožu sicer posvetili transformaciji zavezništva v 21. stoletju in pripravam na vrh NATO konec novembra v Rigi. Generalni sekretar zavezništva de Hoop Scheffer je izrazil upanje, da bo NATO na vrhu v Latviji lahko razglasil polno operativno zmogljivost svojih sil za hitro posredovanje (NRF), čeprav je poudaril, da dogovora še ni.

Odprto ostaja vprašanje financiranja sil NRF, o katerem so sicer dosegli napredek, vendar dogovora še ni. Tu ostaja odprto vprašanje zračnega prevoza, ki je najdražji del operacij. De Hoop Scheffer je predlagal skupno financiranje zračnega prevoza za obdobje prvih dveh let prvega posredovanja teh sil, ministri so na njegov predlog podali konkretna dopolnila, ki jih bodo sedaj preučili, je povedal. Ministri so v Portorožu govorili tudi o določanju dolgoročnega načrta rotacij sil.

Dva odstotka BDP za obrambo?

De Hoop Scheffer je članice NATO tudi pozval, naj dosežejo cilj, da bi za obrambo namenile dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Kot je povedal, je mnogo članic daleč stran od tega cilja, kar ga spravlja "v zadrego", ko to priporočilo daje aspirantkam za članstvo v NATO.

Obrambni ministri so v Portorožu govorili tudi o celostni politični usmeritvi, o čemer bo govora tudi na vrhu v Rigi. Kot je pojasnil De Hoop Scheffer, gre za usklajeno delovanje vseh vpletenih strani na terenu. Za primer je navedel Afganistan, kjer nosijo odgovornost za stabilizacijo ne samo NATO, ampak tudi Svetovna banka, skupina G-8, nevladne organizacije in afganistanska vlada, pri čemer jih je pozval h koordinaciji.

Svet NATO-Rusija o prednostnih nalogah za prihodnje

Drugi dan zasedanja obrambnih ministrov zveze NATO se je v Portorožu začelo tudi formalno zasedanje Sveta NATO-Rusija. Kot je ob začetku srečanja povedal generalni sekretar zavezništva de Hoop Scheffer, je srečanje priložnost za izmenjavo mnenj o stanju odnosov med zavezništvom in Rusijo, ki bo omogočila določitev prednostnih nalog za letos in prihodnje leto.

Na vojaškem in obrambnem področju sta po besedah De Hoop Schefferja zavezništvo in Rusija zabeležili kar nekaj dosežkov. Nov mejnik predstavlja sodelovanje ruske ladje v protiteroristični akciji Active Endeavor v Sredozemlju, je še poudaril.

NATO poziva Rusijo in Gruzijo k umiritvi napetosti

De Hoop Scheffer je medtem Rusijo in Gruzijo pozval k zmanjšanju napetosti v njunem medsebojnem sporu. Dodal je, da NATO ne igra aktivne vloge v tem sporu, ki je dvostranske narave. Ruski obrambni minister Ivanov pa je po srečanju očital Gruziji, da hoče zamrznjene konflikte v Abhaziji in Južni Osetiji rešiti z orožjem in nato zaprositi za članstvo v NATO. Kot je dejal, je logika ravnanja gruzijskih oblasti jasna.

"Obe strani pozivam, naj umirita napetosti v sedanji situaciji," je poudaril generalni sekretar NATO. Kot je povedal po pogovorih ruskega ministra Ivanova s kolegi iz držav NATO, je prosil člana svoje ekipe, naj se pogovori z namestnikom gruzijskega zunanjega ministra in pozove k zadržanosti.

Odnosi med Rusijo in Gruzijo so se močno ohladili ravno pred srečanjem NATO v Portorožu, ko so gruzijske oblasti zaradi vohunjenja, še posebej v zvezi z dejavnostmi, povezanimi z zvezo NATO, v sredo aretirale pet ruskih častnikov. Nezadovoljstvo Moskve je sprožila tudi nedavna ponudba zunanjih ministrov NATO Gruziji o okrepljenem dialogu.

"Rusija ni sodelujoča stran v tem konfliktu," pa je na ločeni novinarski konferenci zatrdil Ivanov. Ob tem je zavrnil očitke, da si Rusija želi ozemlji Abhazije in Južne Osetije. "Moskva nima namena priključiti spornih ozemelj. To preprosto ni res," je bil odločen Ivanov. Na vprašanje, ali bo kriza v Gruziji okrepila nasprotovanje Moskve članstvu Gruzije v NATO, je Ivanov odvrnil, da te napetosti nimajo nič opraviti s tem, ali bo Gruzija postala članica zavezništva ali ne.

Ivanov je tudi očital "nekaterim novejšim članicam NATO", da brez dogovora z Moskvo Gruzijo oskrbujejo z orožjem iz nekdanje Sovjetske zveze. Te članice, ki jih ni želel poimensko navesti, je pa dejal, da jih je "kar nekaj", po njegovih besedah kršijo ustaljene oblike delovanja.