Tristo tistih, ki so se pripravljali, da bodo oktobra oblekli uniforme slovenske vojske, bo tako ostalo doma. V vojsko ne bo treba tudi naslednjim generacijam slovenskih fantov. "V Sloveniji je končano obvezno služenje vojaškega roka in začenja se dokončna profesionalizacija slovenske vojske," je minuli torek poudaril premier Anton Rop.
Ukinitev naborništva je sicer predvidevala že oktobra lani sprejeta novela zakona o vojaški dolžnosti, vendar se naj bi to zgodilo šele junija 2004. Številke pa so zadnja leta vse bolj očitno kazale mladostniško nenaklonjenost obveznemu služenju.
Največ nabornikov so vpoklicali leta 1994, in sicer 12283. Leta 2001, zadnje leto s polnim vpoklicem, pa le 5180. Civilno služenje vojske so do leta 1996 vsega skupaj odobrili 372 obveznikom, samo leta 2001 pa 1593. Razbijanja glave o tem, kako se izogniti vojski, je torej konec za vse, ki si ne želijo v vojsko.
"Dobri vojak Švejk ni le satira, ampak je zelo realističen roman, ki zelo dostojno opisuje vojsko. Naučil sem se, da so te ljudje, ki pravijo, da so tvoji prijatelji, za en dan nagradnega dopusta pripravljeni izdati. To so pa stvari, ki jih v življenju zagotovo ne potrebuješ preveč," poudarja sociolog Gregor Tomc, ki dodaja, da je naborniški sistem imel tudi prednosti, med katerimi je bila največja zagotovo ta, da so mladi v naborniški vojski zastopali vse sloje družbe. Vojski so zato dali legitimnost. "Za razliko od profesionalne vojske, ki bo verjetno sestavljena iz nižjih plasti prebivalstva, iz tistih mladih ljudi, ki nimajo drugih veščin, da bi jih drugje prodali, razen, da gredo v vojsko ali med duhovnike."
Prednost profesionalne vojske je gotovo v tem, da se tisti, ki bi v vojsko morali in jih ta ne zanima, s tem ne bodo več obremenjevali. "Od leta 1995 je dejansko naraščalo število tistih, ki so bili zdravstveno nesposobni. V letu 1995 smo imeli okoli 20 odstotkov te kategorije nabornikov, medtem ko je bilo leta 2002 te kategorije že okoli 40 odstotkov," pojasnjuje Igor Logar z ministrstva za obrambo.
Ne moremo trditi, da se je v sedmih letih zdravje slovenskih fantov naglo poslabšalo. Lažje je predvidevati, da so se na različne načine skušali vojski izogniti. Propadu naborniškega sistema se je tako obrambno ministrstvo najverjetneje raje predčasno izognilo z razglasitvijo konca starega sistema. Po besedah obrambnega ministra Antona Grizolda, so namreč izračunali, da bi bilo vzdrževati naborniški sistem do zakonskega roka, torej konca junija 2004, nesmotrno.
S tem pa se je začel zadnji del procesa profesionalizacije, ki bo končana leta 2010. "Do tedaj bo sestavljena iz profesionalnih časnikov, podčasnikov, vojakov, civilnih oseb in vojaških uslužbencev, imeli pa bomo tudi kategorijo pogodbene in obvezne rezerve do leta 2010. V tem času bomo izvajali tudi prostovoljno služenje vojaškega roka," poudarja generalmajor Ladislav Lipič.
Prostovoljno služenje vojaškega roka, ki bo nadomestilo obvezno služenje, bodo začeli izvajati januarja 2004. Prostovoljcem se bo čas vojske štel v delovno dobo. Med trimesečnim služenjem bodo zavarovani in plačani. Za vsakega bo obrambno ministrstvo odštelo 320 tisočakov. Kot zatrjujejo pristojni, je zanimanja za vse oblike profesionalne vojske dovolj, kljub temu pa bodo za novačenje zapravili 73 milijonov tolarjev.