Konec januarja bo Slovenija ohromljena

Potem ko je splošno opozorilno stavko v javnem sektorju podprlo 26 od 27 reprezentativnih sindikatov, se je sindikalna pogajalska skupina danes preimenovala v stavkovni odbor in začela priprave na stavko, ki bo 30. januarja. Način in trajanje stavke bodo sindikati prilagodili naravi posamezne dejavnosti javnega sektorja.

Vodja stavkovnega odbora Doro Hvalica je pojasnil, da so se za stavko opredelili vsi reprezentativni sindikati z izjemo Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides. Ta je sicer izrazil podporo stavkovnim zahtevam, vendar je po presoji Fides čas za pripravo na varno zdravniško stavko prekratek.

Kot so sporočili iz stavkovnega odbora, bo splošna opozorilna stavka javnega sektorja v sredo, 30. januarja, od polnoči do polnoči, stavka pa bo prilagojena posamezni dejavnosti javnega sektorja. Tokrat delavci ne bodo šli na ulice, pač pa bodo stavko izvedli na delovnih mestih oziroma v delovnem okolju.

V vrtcih in osnovnih šolah bodo otrokom zagotovili varstvo, v zdravstvu in socialnem varstvu pa bodo delo prekinili le med 12. in 15. uro, vendar pa bodo zagotavljali nujno medicinsko pomoč, predvsem na intenzivnih oddelkih bolnišnic, pa tudi pri nujnih operacijah. Obljubljajo, da bolniki ne bodo ogroženi.

Stavka v državnih organih se bo občutila predvsem pri delu s strankami. Zaposleni bodo na delovnih mestih, vendar bo delo med 8. in 18. uro povsem zastalo. Policisti in cariniki bodo stavko izvedli med 7. in 19. uro tako v notranjosti kot tudi na mejnih prehodih. Opravljali bodo le nujne naloge; tako bodo posredovali kadar bodo ogrožena življenja ljudi ali njihovo premoženje. Ne bodo pa spregledali niti prekrškov, zagotavlja podpredsednik sindikata policistov Slovenije Radivoj Oroševič. "Zakon nam nalaga nadzor in kontrolo prometa, gre pa za pasivno obliko tega nadzora," pojasnjuje Oroševič.

Virant še vedno upa na odpoved stavke

Pogajanja o stavkovnih zahtevah z vladno stranjo bodo na vrsti v četrtek. Hvalica je pojasnil, da ne bodo popuščali in dodal, da od pogajanj glede na izkušnje zadnjih petih let osebno ne pričakujejo veliko. "Najbrž je vse v dobršni meri odvisno od tega, kolikšno pripravljenost bo vlada resnično pokazala za to, da spoštuje tisto, kar je podpisala," je dejal Hvalica.

Minister za javno upravo Gregor Virant je sicer še vedno prepričan, da stavke v javnem sektorju ne bo. Kot je pojasnil Virant, bodo dali sindikatom možnost, da sami predlagajo oziroma izberejo ustrezno kombinacijo plačnih povišanj v letošnjem letu, a z omejitvijo, da ta povišanja ne bi znatno presegla rasti produktivnosti.

"Če jim zelo veliko pomeni ta uskladitev z inflacijo 3,4 odstotka od 1. januarja letos, lahko na to v celoti pristanemo, vendar pod pogojem, da se nato o odpravi plačnih nesorazmerij pogovarjamo nekoliko drugače; ali da se tam porabi manjši znesek, ali pa da se plačna nesorazmerja odpravljajo z drugačno dinamiko, recimo z nekajmesečnim zamikom," je pojasnil Virant.

Če bi uresničili vse zahteve sindikatov, bi to pomenilo v seštevku najmanj nekaj čez desetodstotno nominalno rast plač v javnem sektorju v letu 2008, to pomeni 300 milijonov evrov na letni ravni, je pojasnil minister Virant in poudaril, da je denar zagotovljen, a da je pomembno to, da se v letu 2008 zagotovi, da skupna rast plač v javnem sektorju ne bi šla znatno čez rast produktivnosti, saj vsi ugledni ekonomisti opozarjajo, da bi slednje generiralo inflacijo.

Stavkovne zahteve

Reprezentativni sindikati javnega sektorja zahtevajo izpolnitev vladne obveze o uskladitvi izhodiščnih plač in plačnih razredov v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju s 1. januarjem 2008, in sicer v skladu z dogovorom iz decembra 2006 o višini in načinu splošne uskladitve plač in višini sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij za obdobje od 2007 do 2009.

Zahtevajo uveljavitev določil zakona o sistemu plač v javnem sektorju, kolektivne pogodbe javnega sektorja in aneksov oz. kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev s 1. januarjem 2008 ne glede na to, kdaj bodo za to ustvarjeni tudi formalni pogoji.

Hvalica je pojasnil, da ni bilo težko sprejeti odločitve za sodelovanje v stavki, saj je javni sektor v specifični situaciji. "Mi imamo namreč s strani vlade podpisan dogovor, ki nam jamči izravnavo osnovne plače z inflacijo," je poudaril. To je pravno veljaven dokument, ki je po presoji sindikatov iztožljiv. "Razlog za stavko je pravzaprav bolj v razočaranju nad vlado, da ni izravnave izpolnila avtomatično, če je že to podpisala. Zato na naši strani tukaj ni bilo zadreg glede stavke," je še pojasnil Hvalica.