Vlada se je danes mudila na delovnem obisku na Koroškem, ki ga je začela z delovnim posvetom na Ravnah na Koroškem. Ključni problem koroške statistične regije je v prometni izolaciji, zato je velik del pogovorov na današnjem vladnem obisku omenjene regije tekel prav o razvoju tretje razvojne osi. Predsednik vlade Janez Janša je danes priznal, da je Koroška, kljub ne prevelikemu številu kilometrov, časovno preveč oddaljena od prestolnice.
"Projekt tretje razvojne osi se bo začel prav v tem delu Slovenije in bo sčasoma povezal Koroško na avtomobilsko cesto Maribor - Koper. Če bo uspeh pogajanj za evropska sredstva velik, lahko projekt začnemo prej, kot je bilo načrtovano. To pomeni, da bi z njim lahko začeli še v tem mandatu, zaključili pa v naslednjem," je dodal Janša.
Po delovnem posvetu so se predstavniki vlade razkropili po regiji, ki je sicer industrijsko razvita, s šibkim storitvenim sektorjem ter znana po visoki stopnji brezposelnosti. Skoraj popolnoma propadla je industrijska cona v Otiškem vrhu in kljub temu, da med drugim v primeru selitve proizvodnje na trge s cenejšo delovno silo tudi sicer uspešno podjetje Prevent predstavlja tempirano socialno bombo, ga predstavniki vlade med obiskom Koroške niso obiskali.
Minister Božič optimističen
Minister za promet Janez Božič in minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivan Žagar sta se v Prevaljah udeležila okrogle mize na temo tretje razvojne osi, na kateri so sodelovali tudi župani in gospodarstveniki z območja koroške regije. Na pomen prometne infrastrukture za gospodarstvo in turizem v tem delu Slovenije je opozoril tudi prevaljski župan Matic Tasič.
Tasič je poudaril, da je Koroška edina regija, ki doslej ni bila zajeta v nacionalne programe za izgradnjo avtocest, kar se je zdaj končno zgodilo. Hitra cesta proti avtocestnemu križu je za regijo izrednega pomena, zato ga je še posebej razveselila izjava premiera Janše, da bo prav Koroška prva prišla na vrsto pri realizaciji tretje razvojne osi.
Minister Božič je povedal, da je tretja razvojna os med najbolj izpostavljenimi vprašanji na področju bodočega razvoja Slovenije, po njegovem pa pri tem ne gre le za cestno povezavo, pač pa za širšo zadevo, ki bo tem krajem zagotovila ustrezen razvoj. Prometni minister priznava, da je bila regija v preteklosti zapostavljena, vendar je bilo to vsaj deloma popravljeno z lansko uvrstitvijo v nacionalni program izgradnje avtocest.
Napoved premierja Janše, da bi lahko z gradnjo hitre ceste na Koroškem, med Holmcem in Arjo vasjo, do priključka na avtocestni križ začeli že v tem mandatu, se mu zdi realna, a pravi, da je to možno ob določenih pogojih. Uresničitev projekta je, tako pravi Janša, zelo odvisna tudi od hitrosti dogovora o trasi med lokalnimi skupnostmi. Janševe besede so za ministrstva in vlado zdaj obvezujoče, premier pa je pristojne ministre na dopoldanskem srečanju že zadolžil za pripravo terminskega načrta in nosilcev aktivnosti.
Janša je kot drugi izziv za regijo omenil vprašanje intelektualnega potenciala, ki mora v prihodnje ostati na Koroškem, pri tem pa je po njegovem nujno poskrbeti za kakovostna delovna mesta in študijsko ponudbo perspektivnih poklicev. "V današnjih pogovorih z gospodarstveniki smo povsod naleteli na realno oceno stanja in načrtovanje za prihodnost, perspektive vsekakor so, z dobrimi programi pa jih je možno še pospešiti s pomočjo evropskih sredstev," dodaja Janša.
Janša pozval k zavezništvu v reformah
"Tudi današnje srečanje izkoriščam za apel k zavezništvu pri sprejemanju reformnih ukrepov. Ne pričakujemo, da se bo vse po vrsti podrlo, da boste kar avtomatsko imeli dobro mnenje o vseh 70 ukrepih. Angažirali smo znaten del slovenskega intelektualnega potenciala, nismo pa vsega in verjamemo, da je mogoče kakšno stvar zastaviti tudi boljše," je na srečanju s koroškimi gospodarstveniki in politiki dejal Janša.
Na obisku v tovarni Metal Ravne
Janša in minister za gospodarstvo Andrej Vizjak sta si na Koroškem ogledala tudi podjetje Metal Ravne, ki želi tudi v prihodnje ostati tretji največji evropski proizvajalec orodnih in hitroreznih jekel. Za prihodnje leto se načrtuje privatizacija koncerna Slovenska industrija jekla, ki bo pomembno vplivala tudi na nadaljnji razvoj podjetja Metal Ravne.
Po pogovorih z vodstvom podjetja je Vizjak dejal, da je posebna komisija že pripravila program privatizacije, ki predvideva iskanje partnerjev, ki so pripravljeni vlagati v razvoj podjetja. Ob tem je glavni direktor Metal Ravne Darko Mikec dodal, da od vlade pričakuje jasne privatizacijske usmeritve, ki bi morale imeti za cilj nadaljevanje večstoletne jeklarske tradicije na Koroškem.
Vodstvo podjetja si sicer veliko obeta od vladnih reform za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ki naj bi podjetju omogočile konkurenčni boj na tujih trgih. Metal Ravne nadaljuje z dobrimi poslovnimi rezultati iz minulega leta in bo po napovedih Mikca letos dosegel najboljše poslovne rezultate doslej.
Lesna industrija kot strateška panoga
Predsednik vlade in minister za gospodarstvo sta v nadaljevanju obiskala tudi Tovarno ivernih plošč Otiški vrh v Šentjanžu pri Dravogradu in podjetje Grammer Automotive v Slovenj Gradcu.
Vodstvo tovarne se je s predstavniki vlade pogovarjalo o položaju lesne industrije na Slovenskem. "V podjetju menimo, da je glede na številne gozdove in bogate naravne vire to industrijo smotrno opredeliti kot strateško panogo," je povedal direktor Tovarne ivernih plošč Danilo Anton Ranc.
