Konec izločanj članov komisij?

Ustavno sodišče med drugim ugotavlja, da niti zakon o parlamentarni preiskavi niti poslovnik o parlamentarni preiskavi ne vsebujeta posebnega postopkovnega mehanizma, ki bi učinkovito preprečeval sistematično naklepno oviranje dela preiskovalnih komisij s predlaganjem za priče in posledičnim izločanjem članov komisije, vključno s predsednikom.

Ker v zakonu oziroma poslovniku ni takšne posebne ureditve, je protiustavno okrnjena učinkovitost parlamentarne preiskave, ki jo zahteva 93. člen ustave, meni ustavno sodišče. Ker je ugotovilo neskladje izpodbijanih aktov s 93. členom ustave, ustavno sodišče drugih očitkov predlagateljev ni presojalo.

Pomembno je, da ustavno sodišče ugotavlja, da bi dalj časa trajajoče, ponavljajoče se, neprekinjeno in sistematično izločanje določenih članov preiskovalne komisije na podlagi poslovnika, z namenom oviranja dela komisije, lahko pripeljalo do daljših zastojev dela v komisiji, morda tudi za ves čas, do prenehanja njenega mandata. V skladu s poslovnikom pa se parlamentarna preiskava, ki ni končana v mandatni dobi, šteje za zaključeno. V konkretnem primeru takega ravnanja bi bila lahko z ustavo zajamčena učinkovitost parlamentarne preiskave bistveno okrnjena, opozarja ustavno sodišče.

Menjavanje predsednikov zaradi zavlačevanja ali zaslišanja?

Zahtevo za oceno ustavnosti 3. člena zakona o parlamentarni preiskavi v povezavi s poslovnikom so marca na ustavno sodišče vložili poslanci SDS, SNS in SLS. Zahtevo so vložili po zapletu na zaprtem delu parlamentarne komisije v zadevi Patria, kjer se z nekaterimi koalicijskimi poslanci niso mogli uskladiti, kdo je upravičen do vodenja seje. Trije koalicijski člani komisije so namreč pred tem zahtevali, da se takratnega predsednika Branka Grimsa (SDS) na komisiji zasliši kot pričo, zaradi česar mora zapustiti mesto v komisiji.

V SDS so opozarjali, da koalicija zlorablja zakon, da bi onemogočila učinkovito delo omenjene preiskovalne komisije, saj je bil najprej kot njen predsednik izločen Zvonko Černač, nato pa še Grims zaradi udeležbe na seji sveta SDS. Da bi, kot so pojasnili, komisiji zagotovili normalno delo, so po nekaj mesecih za novo predsednico komisije predlagali Evo Irgl. Njeno imenovanje so poslanci potrdili na junijski seji.