'Stanje se bo normaliziralo'

Minister za zdravje Dorjan Marušič in predstavniki zdravniškega sindikata Fides so vendarle dosegli soglasje in podpisali sporazum glede reševanja razmer v zdravstvu, ki so nastale zaradi preklica soglasij zdravnikov za delo prek polnega delovnega časa. Preden bodo razkrili vsebino sporazuma, ga morajo potrditi še na vladi in izredni konferenci Fidesa.

“Odločitve niso bile lahke, pogajanja so bila trda in bodo pustila sledi,” je takoj po sestanku dejal minister Marušič. “Ves čas sem imel pred očmi bolnike. Če bodo zdravniki zdaj sledili ne samo pobudi vlade, ampak tudi pobudi Fidesa, bo prišlo do normalizacije stanja v zdravstvu in se bomo lažje dogovarjali o nadaljnjih korakih, ki so vezani na sprejem mreže dežurnih mest v okviru podzakonskega akta, odprtje kolektivne pogodbe in nekatere druge ukrepe za stabilizacijo in vzdržnost zdravstvenega sistema,” obljublja minister.

Na vprašanje, kdaj bo izrednih razmer konec, je minister Marušič za 24UR ZVEČER dejal, da naj bi se to zgodilo v nekaj dneh, v kolikor bosta vlada in Fides sprejela ta dogovor. "Jaz si želim, da bodo začeli delati še kakovostnejše, da bomo pozabili, kaj se je dogajalo v zadnjih tednih," je dodal minister.  Podrobnosti dogovora še ni želel razkriti. V vsakem primeru pa naj bi se stanje za bolnike normaliziralo, je razložil Marušič. Razkril pa je, da bo organizirana mreža dežurstev. "S podzakonskim aktom bomo najprej uredili mrežo in potem ustrezno ovrednotili ta mesta."

Kot pravi, sta tako vlada kot Fides popustila. Vlada tako, da bodo zdravniki za nadurno delo plačani po starem, Fides pa s tem, da jih je pozval k preklicu umika soglasij. Kot je še Marušič povedal za Odmeve, je njegova naloga zdaj raziskati tudi to, kako je možno, da je prišlo do večjih težav za bolnike zdaj, ko zdravniki niso delali nadur, kot bi prišlo v primeru stavke.

Fides zadovoljen

“Sporazum je dober tako za bolnike kot za zdravnike,"  pa je zadovoljen predsednik Fidesa Konrad Kuštrin. Po njegovih pojasnilih je Fides dosegel, da se osnovne plače in dodatki za nadurno delo zdravnikom ne bodo zmanjšali.

Kuštrin je vsebino dogovora, še preden ga je podpisal z vlado, že pokazal članom glavnega odbora Fidesa. Slednji so mu, kot je dejal, dali mandat za podpis dogovora. Tako je pričakovati, da pri Fidesu ne bo težav s potrditvijo sporazuma. "Če bo vlada potrdila sporazum že v četrtek, ga bo izredna konferenca Fidesa potrdila v petek," pravi predsednik Fidesa.

Vlada bo dogovor obravnavala že na četrtkovi seji. Marušič je na vprašanje, ali bo vlada sporazum podprla, odgovoril: "To je vprašanje za milijon dolarjev." Izrazil je zadovoljstvo nad umikom zahteve Fidesa po takojšnjem sprejemu standardov in normativov, ki so jih pripravile zdravniške organizacije. Kot je dejal, je zadovoljen, da je prevladal razum in da so se pogovarjali samo o dežurni službi. "Dodatna zahteva je bila precej težka in je zdravstveni sistem zanesljivo ne bi zmogel," je dejal minister. Po prvih izračunih bi namreč uvedba standardov in normativov stala 17 milijonov evrov, pravi Marušič.

Kuštrin pa je pristavil, da od sprejema standardov in normativov kot dolgoročnega projekta sindikat ni odstopil. "Odstopili smo samo od tega, da se ga v tem pregretem ozračju in v okviru tega sporazuma sedaj ne rešuje," je dejal.

Odpoved operacij

Kot je znano, večina zdravnikov od začetka septembra ne dela več prek polnega delovnega časa. Za to potezo so se odločili, potem ko je državni zbor potrdil novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki med drugim znižuje višino dodatka za nadurno delo.

Od te odločitve dalje v večini slovenskih bolnišnic prihaja do izpada rednega programa. Ponekod odpovedujejo operacije celo za onkološke bolnike. Ti so predsednike svetov Onkološkega inštituta Ljubljana, UKC Ljubljana in UKC Maribor včeraj pozvali, naj vplivajo na institucije, da nemudoma organizirajo delo tako, da se nobenemu bolniku zaradi nastalega položaja ne bo poslabšalo zdravje. Vsak odloženi dan zdravniške obravnave je namreč lahko za njih usoden, so poudarili.

Pozivi k spoštovanju Hipokratove prisege

Še pred sporazumom so v Združenju za državljanski nadzor zdravstvenega varstva ZaNas zdravnike pozvali, naj ne dovolijo, da bodo bolniki ostali pred vrati ordinacij. Očitali so jim, da kratijo zdravstvene pravice bolnikov, saj jim omejujejo dostop do zdravstvenih storitev. Od vlade so pričakovali jasen dokaz, da v sedanji krizi od zdravnikov ne zahteva sorazmerno nič več kot od drugih državljanov.

Pozivom, naj zamrznejo preklice soglasij za delo prek polnega delovnega časa ter spoštujejo Hipokratovo zaprisego, so se pridružili tudi zastopniki pacientovih pravic iz Nove Gorice, Maribora in Novega mesta, ki so zdravnike pozvali, naj dosledno sledijo Hipokratovi zaprisegi in rešujejo nastali zaplet brez škode za zdravje bolnikov, saj je časa za dogovore z vlado več kot dovolj.  Vlado in Marušiča so pozvali k intenzivnemu in konstruktivnemu dialogu s sindikatom Fides ter strokovnimi združenji zdravnikov, ki naj bo usmerjen k reorganizaciji zdravstvene službe.

Menijo, da težav z daljšimi čakalnimi dobami ni mogoče reševati z dosedanjim, komaj še vzdržnim sistemom oziroma ohranitvijo dosedanje višine plačil za dodatno delo. "Kronično preobremenjeni zdravniki niso sposobni delati kakovostno in varno," opozarjajo zastopniki pacientovih pravic.

Da ponovno razmislijo o preklicu umika soglasja za nadurno delo, je zdravnike pozvala tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, ki ocenjuje, da so ti umiki v zdravstvenih ustanovah že povzročili razmere, ki lahko ogrožajo življenje in zdravje ljudi in pomenijo kršenje človekove pravice do zdravstvenega varstva, ki jo zagotavlja 51. člen ustave.