S krovnim zakonom o romski skupnosti, ki stopa v veljavo, ta skupnost dobiva pravno-formalni status. Zakon določa posebne pravice do organiziranosti Romov na državni in lokalni ravni ter financiranje te organiziranosti. Posega tudi na področja bivalnih razmer v romskih naseljih, zaposlovanja ter vzgoje in izobraževanja.
Zakon predvideva ustanovitev Sveta romske skupnosti, ki bo predstavljal interese skupnosti v Sloveniji v razmerju do državnih organov. Sestavljalo ga bo 21 članov, od tega 14 predstavnikov Zveze Romov Slovenije in sedem predstavnikov romskih skupnosti v svetih samoupravnih lokalnih skupnosti. Ustanovljen mora biti v štirih mesecih od uveljavitve zakona.
Svet bo med drugim obravnaval vprašanja, ki se nanašajo na interese romske skupnosti, dajal bo predloge pristojnim organom in spodbujal dejavnosti za ohranjanje romskega jezika in kulture.
Zakon določa tudi, da za usklajeno uresničevanje posebnih pravic pripadnikov romske skupnosti vlada sprejme program ukrepov v sodelovanju s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi in Svetom romske skupnosti. Vlada v skladu s tem imenuje tudi posebno delovno telo, ki spremlja uresničevanje programa ukrepov. To telo je sestavljeno iz osmih predstavnikov državnih organov, štirih predstavnikov samoupravnih lokalnih skupnosti in iz štirih predstavnikov Sveta romske skupnosti.
Vlada lahko sama sprejme ukrepe za ureditev razmer v primeru, ko pravna in komunalna neurejenost romskih naselij v lokalni skupnosti privede do hujšega ogrožanja zdravja, dalj časa trajajočega motenja javnega reda in miru ali trajnega ogrožanja okolja.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.