Končno poročilo o letalski nesreči pri Ajdovščini razkriva več nepravilnosti

14. julija 2016 ob 10.16 so pilot in trije potniki vzleteli z letališča v Benetkah, cilj pa je bilo letališče v Leipzigu. Pilot je uredil najavo leta po predpisih, tako je bilo zapisano, da bo let potekal po pravilih instrumentalnega letenja. Načrt poleta je bil posredovan tudi Kontroli letenja zračnega prometa Slovenije (KZPS), slovenski kontrolor pa je letalo prevzel ob 10.45. 

Že pri vstopu je bilo prvo odstopanje od prijavljenega načrta poleta, saj je pot odstopala. Ko je kontrolor vprašal za razlog za odstopanje, je 73-letni pilot sporočil, da se je izogibal območju zaledenitve. Nekaj minut pozneje, ob 10.51, je pilot oddal klic v sili, kontrolor pa je skušal večkrat stopiti v kontakt s pilotom, a je bil neuspešen, in takoj je sprožil postopek iskanja in reševanja. 

Najverjetnejši "krivec" je bilo vreme

Na dan nesreče je bilo vreme nestanovitno, na poti od Benetk do Slovenije je bilo nekaj nizke oblačnosti, nad jugozahodno Slovenijo pa so nastajali konvektivni oblaki, da je bila vidljivost zaradi padavin in oblakov močno zmanjšana in da je bila temperatura pod lediščem nad približno 2700 metri višine, a se ob močnejših padavinah ta meja zniža. Pojavljale so se plohe, pred nesrečo tudi posamezne nevihte, zaradi konvektivnih oblakov pa so bili ugodni pogoji za nastanek zmernih do močnih vertikalnih gibanj, zmerne do močne turbulence in zmernih do močnih zaledenitev.

Na območju leta je služba za letenje na območju ljubljanskega (slovenskega) zračnega prostora izdala opozorilo za nastanek neviht v jugovzhodnem delu tega. To je bilo izdano 53 minut pred poletom iz Benetk. Kot pišejo v poročilu, je bilo najmočnejše konvektivno dogajanje na severnem Primorskem med deveto in deseto uro po lokalnem času, nato se je ta zmanjševala. Pojavljale so se predvsem padavine v obliki ploh.  

Zaradi neviht in dviganja zraka na območju je tako prevladovalo slabo vreme, vidljivost je bila praktično nična, močna vertikalna gibanja pa so povzročala zmerne do močne turbulence in zmerne do močne zaledenitve na višinah med 8500 do 20.000 čevljev (2600–6100 metrov). 

Letalo je bilo še v italijanskem zračnem prostoru na višini 6500 čevljev (približno 2000 metrov), ko je, kot je bilo že omenjeno, prosilo za spremembo smeri zaradi izogibanja nevihtnemu oblaku. Nato se je začelo vzpenjati na višino 11000 čevljev (3400 metrov). Pogovor med slovenskim kontrolorjem in 73-letnim pilotom kaže, da je bilo pri prijavi letalo na višini 13.000 čevljev (z barometrskim standardom 1013 hPa). Že na začetku, ob 10.46, je pilot kontrolorju potrdil, da spreminja smer zaradi vremenskih razmer: "Ostali bomo na nivoju leta 130 zaradi pogojev zaledenitve, nato bi radi nadaljevali v smeri Celovca." Kontrolor je željo odobril, a že minuto pozneje je postalo jasno, da nekaj ni v redu, saj je opazil, da se  letalo dviguje z odobrenega nivoja leta.  

"Preveriti vaš nivo leta, meni kaže indikacijo nivoja leta na 135 (13500 čevljev)," reče kontrolor, pilot pa odgovori,  "ok, malo se bomo spustili, a imamo težave z zaledenitvijo, tako da če bi bilo možno, bi ostali na tem nivoju še nekaj časa." Kontrolor tudi to odobri, čez štiri minute pa opazi, da letalo zavija iz smeri in vpraša za namene. "Izogibamo se velikemu nevihtnemu oblaku, vračam se na smer 034." (Posnetek je imel statične motnje zaradi bližine nevihtnega oblaka). Ob 10.52 je prišlo zadnje sporočilo pilota: "Mayday, mayday" – mednarodni klic v sili. 

Pri tem se je letalo spuščalo s precej konstantno hitrostjo 8000 čevljev na minuto (2440 metrov na minuto, normalna hitrost spuščanja bi bila nekje med 500 do 1000 čevljev na minuto), na višini 5500 čevljev (prib. 1680 metrov) pa so na kontroli izgubili radarski stik z letalom.

Kriva zaledenitev? 

Preiskava in najdene razbitine so bile tako eden od indikatorjev, kaj se je dogajalo na usodnem letu. Trup letala so našli v ozkem radiju od pet do sedem metrov od trka. Sledovi trka kažejo, da je letalo v tla udarilo skoraj pod kotom 90 stopinj. A horizontalnega stabilizatorja letala na tem mestu ni bilo, to je verjetno odpadlo oziroma "popustilo" pred trkom. Tega so po iskalni akciji našli približno en kilometer jugozahodno od mesta trka letala, dva meseca pozneje še en manjši del istega stabilizatorja. 

Preiskava je prav tako pokazala, da je bilo letalo vzdrževano po predpisih, vizualni in fraktografski pregled stabilizatorja ni pokazal utrujenosti materiala, ki bi bil razlog odcepitve stabilizatorja še v letu. 

Razlog za flater ni jasen, saj naj letalo ne bi preseglo maksimalne dovoljene hitrosti. To je pomembno, saj se flater pogosto pojavlja, ko letalo preseže maksimalno dovoljeno hitrost in aerodinamične sile začnejo izvajati močne sile na površino letala, prihaja do odcepitve vetrnega toka in posledično dimaničnih upogibanj trupa in posameznih delov letala – najpogosteje vertikalnega stabilizatorja. Tako preiskovalci domnevajo, da bi bil lahko omenjeni pojav posledica akumulacije ledu na horizontalnem stabilizatorju, delu višinskega krmila, ki je pred vrtiščem krmila, smernem stabilizatorju in na delu smernega krmila, ki je pred njegovim vrtiščem. "Obstaja tudi velika verjetnost, da pilot zaradi navedenega ni mogel premikati višinskega krmila." Glavni sum za to, da je to najverjetnejši razlog, je ravno natančen metalurški pregled materiala, ki je nakazal takšne vrste poškodb. 

Letalo je bilo, kot piše poročilo, v območju močne zaledenitve približno deset minut, v tem času bi se lahko na izpostavljenih delih nabralo do šest milimetrov ledu, če pa te pridejo v stik še s podhlajenimi kapljicami v oblaku, pa še več. "Študije o nesrečah majhnih letal splošnega letalstva povezanih z zaledenitvami so pokazale, da imajo v mnogih primerih celo najbolj izkušeni piloti na voljo manj kot 5 do 8 minut časa, da se izognejo škodljivim vplivom zaledenitev, preden pride do izgube kontrole nad letalom in posledično do nesreče," pišejo preiskovalci. 

Zaledenitve so posebno problematične za letala, ki nimajo sistema za letenje v takšnih razmerah. Piper PA-32R-301T, s katerim so letele štiri osebe, tega sistema ni imel in tako ne bi smel leteli v takšnih razmerah. Pilot je to tudi vedel in se tem nevarnim razmeram poskušal izogniti, a se je tudi spopadal z zelo zahtevnimi razmerami za letenje, sploh s piperjem. 

Ni imel pravega dovoljenja in prisoten stres? 

73-letni pilot je imel pooblastila za letenje v vizualnih in instrumentalnih pogojih in zadostne izkušnje, prav tako je imel veljavno zdravniško spričevalo. "Glede na omejitve, ki jih je imel pilot vpisane v njegovi licenci, po 65. letu starosti naj ne bi letel kot pilot v komercialnem zračnem prometu. Komercialnega leta pilot tako ne bi smel izvesti," piše v poročilu. Pilot je namreč let izvedel proti plačilu, za kar je izstavil tudi račun. 

Prav tako preiskovalci pišejo, da je bilo letalo vzdrževano in upravljano pod pogoji, ki jih narekuje zakonodaja za letenje v zasebne namene. Niso odkrili dokazov, da je bilo za letalo izdano dovoljenje, s katerim bi bila odobrena uporaba v komercialne namene: "Letalo ni bilo uporabljeno v skladu z varnostnimi standardi, ki veljajo za komercialne operacije v EU." 

Pilot bi za letenje na tej višini z letalom, ki nima kabine pod pritiskom, moral uporabljati sistem za oskrbo pilota s kisikom. Inštalacija je bila na letalu, a zaradi poškodb ni bilo mogoče ugotoviti, ali je bila uporabljena. 

Ne ponarejeni milijoni, na letalu je bil nahrbtnik z nekaj manj kot 10.000 evrov in dokumenti

Eden od potnikov na letalu je bil tudi milijonar Thomas Wagner, kar so kmalu po nesreči potrdile tudi nemške oblasti. Zgodbe o denarju na letalu, ki je strmoglavilo nad Predmejo, so bile neresnične, a so razburjale slovensko javnost. V repu letala so namreč odkrili nahrbtnik, ne kovček, kot so bile govorice. V njem so bili dokumenti in nekaj manj kot 10.000 evrov, denar pa bi bil ponarejen. Wagner je bil v Benetkah najverjetneje zaradi poslovnega sestanka, tam je bil v družbi poslovnega partnerja. Podjetje je imelo finančne težave, kmalu po nesreči je dobilo prisilnega upravitelja, nemška policija pa je preiskovala dogodek poslovne goljufije, v katerem naj bi bil pokojni poslovnež ogoljufan za več kot milijon evrov. 

"Glede na številna ugibanja v tujih in slovenskih medijih  o kovčku z denarjem v strmoglavljenem letalu lahko v tej fazi preiskave potrdimo, da na kraju tragične nesreče ni bil najden tak kovček. Na kraju nesreče je bila najdena gotovina (10.000 švicarskih frankov) in razna dokumentacija, iz katere je mogoče razbrati, da je bil 38-letnik pred nesrečo v sosednji Italiji domnevno oškodovan za večjo vsoto denarja," je kmalu po nesreči potrdila slovenska policija in utišala številne govorice.