Končno pokrajine?

Predlog za začetek postopka spreminjanja ustave je podprlo 69 poslancev, nasprotovalo pa mu jih je le pet. Izhodišče za razpravo o ustavnih spremembah je t.i. kompromisni predlog skupine 72 poslancev s prvopodpisanim predsednikom DZ Francetom Cukjatijem za spremembo 143., 121. in 140. člena ustave.

Po veljavni ustavi je ustanavljanje pokrajin sicer možno, a je prepuščeno občinam, ki se prostovoljno odločajo o povezovanju v pokrajine. Po novem predlogu naj bi se pokrajine kot samoupravne lokalne skupnosti za opravljanje lokalnih zadev širšega pomena in z zakonom določenih zadev regionalnega pomena ustanovile z zakonom. S spremembami 121. in 140. člena ustave, pa naj bi se odstranile ovire za prenos državnih nalog v izvajanje pokrajinam.

Zakon o ustanovitvi pokrajin bi se sprejemal z dvotretjinsko večino navzočih poslancev, z njim pa bi določili tudi njihova območja, sedeže in imena. Država bi morala ob tem zagotoviti potrebna sredstva za izvedbo nalog, ki bi jih prenesla na pokrajine.

SNS in NSi kritični

Najbolj kritični do predlogov so bili poslanci opozicijske SNS in koalicijske NSi. Prvi predlogu očitajo nedorečenost in predlagajo, da se število pokrajin fiksno določi v ustavi. S tem bi se po njihovem izognili aktualni politiki pri ustanavljanju pokrajin, kot se to dogaja pri občinah. Poslanci SNS so prepričani, da ni mogoče govoriti o nujnosti ustanovitve pokrajin, dokler ni jasno, katere naloge bodo nanje prenesene.

V NSi menijo, da je do pokrajin mogoče priti tudi brez spreminjanja ustave in se zavzemajo za ustanavljanje pokrajin "od spodaj navzgor". Sklepu, da se postopek nadaljuje kljub temu niso nasprotovali, niso pa zagotovili podpore končnim spremembam ustave.