Slovenija

Končno obnova nasipa?

Ljubljana, 09. 10. 2006 12.01 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

V torek naj bi slovenski in hrvaški delavci začeli obnavljati 3.100 metrov dolgi nasip ob Muri.

Slovenski delavci ob Muri
Slovenski delavci ob Muri FOTO: POP TV
Z začetkom del so seznanjeni tudi predstavniki policije Slovenije in Hrvaške, zato graditelji ne pričakujejo zapletov.

Delavci Vodogradnje iz Varaždina in Vodnogospodarskega podjetja (VGP) Mura naj bi v torek ob 8. uri začeli skupno obnovo 3.100 metrov dolgega visokovodnega nasipa Hotiza-Kot. Kot je povedal direktor VGP Mura Jože Dominko, ovir za začetek del ni, izvajalca, ki sta vladama obeh držav poslala tudi končni ponudbi za obnovo, pa pričakujeta njuni potrditvi. Po besedah Dominka se ponudba giblje v okviru znane ocene, da bo skupna cena obnove nasipa, ki naj bi trajala 90 dni, okoli dva milijona evrov.

Glede na zadnjo odločitev članov mešane stalne slovensko-hrvaške komisije za vodno gospodarstvo 4. oktobra nasipa ne bodo obnavljali po slovenskih, pač pa po hrvaških načrtih. Ti pri gradnji ne predvidevajo razširitve nasipa, ampak bodo sredi njega vgradili betonski zid. Po prvotni različici naj bi bil ta viden, zato se slovenska stran z njim ni strinjala, saj bi skazil okolje, po zadnjih načrtih pa bo zid zasut, tako da ne bo viden.

Dela na Hotizi naj bi se nadaljevala v torek zjutraj.
Dela na Hotizi naj bi se nadaljevala v torek zjutraj. FOTO: POP TV

Na nasipu Hotiza-Kot je glavni izvajalec del Vodogradnja, VGP Mura pa je podizvajalec, pri obnovi nasipa med Petišovci in Benico, ki je dolg 4,5 kilometra, približno kilometer pa je slovenska stran že obnovila, tako da je predmet pogodbe 3,6 kilometra nasipa, bo glavni izvajalec VGP Mura. Za ta nasip, ki skoraj v celoti leži na slovenskem katastrskem ozemlju, mora VGP Mura pripraviti projekte za obnovo do 15. oktobra.

Sprenevedanje Rupla?

Poslanec SD Aurelio Juri pa je v odprtem pismu pozdravil izjavo zunanjega ministra Dimitrija Rupla na seji odbora DZ za zunanjo politiko, da bo "morda nenazadnje treba sprejeti arbitražo" o meji s Hrvaško. Juri je ob tem zapisal, da se Ruplu tudi tokrat izjava ni posrečila, saj da o arbitraži govori kot o vsiljeni rešitvi, to pa po njegovem mnenju ni dobro.

"Nihče nas ne sili, da jo (arbitražo) sprejmemo, je pa za obe strani v sporu smiselno, koristno, pametno, da se v njo podamo in opustimo dokazano brezplodnost in poraznost bilateralnega dogovarjanja," je v odprtem pismu zapisal opozicijski poslanec.

"Morda bo nenazadnje treba sprejeti arbitražo, a bom vsekakor za to, da se tudi po arbitražni poti do rešitve pride, preden Hrvaška postane članica Evropske unije. Minister Rupel na seji OZP

Juri zunanjemu ministru očita sprenevedanje, ko pojasnjuje, da bo vztrajal pri tem, "da se tudi po arbitražni poti do rešitve pride, preden Hrvaška postane članica Evropske unije". Poslanec se sprašuje, koliko let je do tega cilja in ali se bo tem v tem času dalo upravljati z občasnimi incidenti ob meji.

Juri Rupla poziva, naj ne dopoveduje DZ in javnosti, da naj arbitraža razreši spor čimprej, ko pa z njo še vedno odlaša, ker da vanjo še ni še povsem prepričan. Zato naj raje pristopi k hrvaškim sogovornikom in predlaga čimprejšnji začetek pogovorov o arbitraži, je še zapisal Juri.

Zunanji minister Rupel je na seji OZP poudaril, da je glede vprašanja meje s Hrvaško naklonjen iskanju rešitve s pogajanji, da pa se bo morala Slovenija odločiti, ali sprejme pobudo Hrvaške za arbitražo ali bo vztrajala pri dvostranskih pogovorih.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

K_K
09. 10. 2006 13.15
hrvaški makaronar zlatan jurić blebeta !!! temu optantu še NIKOLI niso bili v ospredju interesi slovenije !!!