Koncentracija ozona v Sloveniji visoka

V Sloveniji je koncentracija ozona v zraku v zadnjih dneh visoka, že včeraj je namreč maksimalna urna vrednost ozona na Krvavcu presegla mejno vrednost 180 – dosegla je 186 μg/m³. Tudi danes ob 16. uri je koncentracija ozona presegla opozorilno vrednost. Kot so sporočili z Agencije RS za okolje (Arso), ta podatek velja za širšo okolico, kar pomeni, da so koncentracije ozona previsoke v višjih predelih zahodne in osrednje Slovenije.

Koncentracija ozona na tej nadmorski višini se spreminja počasneje kot v dolini, zato lahko tako visoka koncentracija traja še več ur. Glede na vremensko napoved na Arsu pričakujejo preseženo opozorilno vrednost koncentracije ozona še vse popoldne, v poznih večernih urah pa naj bi koncentracija padla. Preseganje opozorilne vrednosti ozona pričakujejo tudi v petek popoldne.

Povprečna urna koncentracija O3 μg/m³ med 16:00 in 17:00

Koncentracije ozona pri tleh imajo v Sloveniji zelo značilen letni in dnevni potek. Pogoji za nastanek ozona so namreč najugodnejši od maja do konca julija. Koncentracije ozona so močno odvisne tudi od vremena, saj dež spere ozon in tudi njegove predhodnike iz ozračja. Ob oblačnem vremenu pa pride do tal premalo svetlobe, da bi kemijske reakcije, katerih rezultat je nastanek ozona, dovolj intenzivno stekle.

V Sloveniji avtomatske meritve ozona na 12 mestih

V Sloveniji potekajo avtomatske meritve ozona na 12 merilnih mestih. Koncentracija je močno odvisna od neposredne okolice, v kateri se meri. Nekatera merilna mesta so postavljena daleč proč od virov onesnaženja (Krvavec, Iskrba pri Kočevski Reki, Otlica v Trnovskem gozdu), merilno mesto Rakičan je podeželskega tipa, druga so v mestih (Ljubljana, Celje, Nova Gorica, Koper, Hrastnik), nekatera pa so ob prometnih cestah (Maribor, Trbovlje, Zagorje). Na postajah prometnega tipa so koncentracije ozona nižje. Avtomobili namreč izpuščajo v ozračje dušikov monoksid, ki reagira z ozonom v dušikov dioksid in tako zmanjša njegovo koncentracijo. Zrak na takšnih področjih seveda ni nič boljši, ker je tam višja koncentracija drugih onesnaževal.

Najvišje koncentracije na Primorskem

Najvišje koncentracije se pojavljajo na Primorskem, predvsem ob situacijah, ko piha veter iz južne oziroma jugozahodne smeri. To kaže na prenos ozona preko meje iz Italije. Meritve ozona potekajo le v nekaj točkah v Sloveniji. Toda ozon ni vezan le na ožje območje okoli vira, kot je to večinoma situacija pri drugih onesnaževalih. V primeru visokih koncentracij se te pojavljajo na širših območjih. To pomeni, da je koncentracija podobno visoka tudi na lokacijah, oddaljenih več kilometrov od merilnega mesta. Posebej je treba poudariti, da so koncentracije na večjih nadmorskih višinah višje kot v dolini.

Plast onesnaženega zraka se poleti ob jasnem vremenu premeša do višine okoli treh kilometrov. To pa pomeni, da se z izletom na gore nismo umaknili z ozonom onesnaženemu zraku, ampak smo ob določenih situacijah prišli še na slabše. V nižinah je izrazit dnevni hod, saj ponoči ozon ne nastaja, vertikalnega mešanja je malo, zaradi močno reaktivne narave ozona pa ta reagira v vsem, kar sreča in se tako razgradi.

V mestih koncentracija nižja ob delavnikih

Zanimiva je primerjava koncentracij med delavniki in za konec tedna. Ob delavnikih je več prometa. Zato je v mestih koncentracija ozona nižja kot ob koncih tedna, ker se koncentracija ozona zmanjša zaradi njegovega intenzivnejšega spajanja z dušikovim monoksidom, ki ga izpuščajo avtomobili, v dušikov dioksid. Na višjih lokacijah (Krvavec) pa ozon nima toliko možnosti za reagiranje z okolico in se zato tam koncentracija ponoči ne zniža veliko.

Kaj sploh je ozon?

Ozon (O3) je plin, katerega molekula je sestavljena iz treh atomov kisika. Pri standardnih pogojih (temperatura 0 stopinj Celzija, tlak 1013 hPa) je bledo moder plin. Ozon je močan oksidant. Molekula je nestabilna in teži k razpadu v običajno dvoatomno obliko in v prosti kisikov atom. Ta se veže s čemer koli v okolici. Na ta način je zelo uporaben za čiščenje in dezinfekcijo. Toda če pride v stik z živim tkivom, kot so naša pljuča, lahko povzroči škodo in bolezni.

Kako nastane?

Ozon nastaja iz dvoatomne molekule kisika ob razelektritvah, kot so strele ali preskok isker in ob visokoenergetskem elektromagnetnem sevanju. Nekatere električne naprave povzročijo znatne količine ozona. To so naprave, ki uporabljajo visoke napetosti, kot so laserski tiskalniki, fotokopirni aparati in obločni varilni aparati.

Razporeditev ozona

Razporeditev ozona po višini ni enakomerna. Največ ga je v stratosferi, približno 90 odstotkov. Ta nas ščiti pred ultravijoličnim sevanjem, ki prihaja na Zemljo s Sonca. Če Zemlja ne bi imela tega ščita, življenje na njej ne bi bilo možno.

Stratosferski ozon nastaja tako, da ultravijolično sevanje razcepi dvoatomno molekulo kisika na dva prosta atoma. Ta dva se lahko ponovno združita, ali pa se en atom spoji z običajnim kisikom v molekulo ozona, ki jo sestavljajo trije atomi kisika. Med troposfero, to je spodnjo plastjo atmosfere, ki na zmernih geografskih širinah sega do višine okoli 12 kilometrov, je
tropopavza. V tej plasti zraka temperatura z višino narašča. Ta temperaturna inverzija močno omejuje mešanje zraka iz stratosfere v troposfero. Tako ta 'koristni' ozon, ki nas ščiti pred
nevarnimi UV žarki s Sonca, ostaja v stratosferi in nas ščiti.

Za nastajanje 'škodljivega' ozona pri tleh (troposferski ozon) pa so krive emisije onesnaževal, ki so posledica človekove dejavnosti. Nastanek troposferskega ozona je posledica zapletenih fotokemijskih reakcij med predhodniki ozona ob pomoči sončne svetlobe. Večina emisije predhodnikov ozona, to so dušikovi oksidi in ogljikovodiki, prihaja predvsem iz cestnega prometa in delno iz industrije.

Zaščita pred ozonom

Kaj lahko naredimo za svojo zaščito pred visokimi koncentracijami ozona? Predvsem se je treba izogibati naporu na prostem, kadar so koncentracije visoke. Visoke koncentracije se namreč pojavljajo v popoldanskem času ob jasnem vremenu. Kadar piha zmeren do močan severni ali vzhodni veter, so koncentracije nižje.

Koncentracije v zaprtih prostorih so nižje kot zunaj, zato je za občutljivejše skupine ljudi – otroke in bolnike z boleznimi dihal in krvnega obtoka priporočljivo, da takrat ostanejo v zaprtih prostorih. Za zračenje prostorov pa so najprimernejše jutranje ure in del dopoldneva.