Vtis izvedenske skupine je, da slovenska obrambna reforma poteka dobro, da pri uresničevanju partnerskih ciljev ni posebnih težav, niti ni večjih težav pričakovati pri vključevanju v vojaško strukturo zavezništva, seveda pod pogojem, da bodo cilji slovenske obrambne politike uresničeni po načrtih in urniku obrambne reforme.
Skupino pod vodstvom Franka Bolanda, ki je tudi vodja direktorata za načrtovanje sil uprave zveze Nato za obrambno načrtovanje, je sprejel tudi obrambni minister Anton Grizold. Skupina je s slovenskimi sogovorniki razpravljala o osnutku ocene napredka pri doseganju interoperabilnosti, ki je nastala na temelju poročila o uresničevanju Procesa načrtovanja in ocenjevanja v okviru Partnerstva za mir (PARP). Ker se je od zadnjega srečanja z izvedenci zavezništva za obrambno politiko in načrtovanje Slovenija odločila spremeniti enega od ključnih elementov obrambne politike, to je način popolnjevanja Slovenske vojske, in ker se je odločila za celovit t. i. strateški pregled obrambe, je bila pozornost strokovnjakov usmerjena v potek obrambne reforme in njen učinek na uresničevanje partnerskih ciljev ter vključevanje v vojaško strukturo Nato.
Vrsta sprejetih odločitev in dokumentov je namreč v zadnjem letu močno posegla v strukturo in reorganizacijo Slovenske vojske. To še posebej velja za začetek uvajanja popolnoma poklicnega popolnjevanja enot Slovenske vojske in odpravo splošne vojaške obveznosti. Eno od ključnih vprašanj je tudi zadostnost finančnih virov za izvedbo te vseobsežne spremembe.
Slovenija je bila prva povabljena država, s katero so potekali pogovori in pregled osnutka ocene napredka pri uresničevanju interoperabilnosti. To je za Slovenijo in Slovensko vojsko ugodna okoliščina, menijo na MORS, saj so se lahko posvetovali tudi o vsebini pristopnih pogovorov, predvsem 1. kroga, ko bo govor ravno o pričakovanjih zavezniških držav glede slovenske vloge v vojaški strukturi zveze Nato.
Izvedenska skupina zavezništva je med drugim predstavila pomen nove pobude za izboljšanje zmogljivosti zavezništva po Pragi (PCC) in predviden status povabljenih držav v Nato v tem procesu. Doseganje meril v okviru PCC bo pomembno predvsem za povabljene države in zato je dobro, da v tej iniciativi tudi aktivno sodelujejo, pravijo na ministrstvu za obrambo. Poudarjena so bila predvsem štiri področja znotraj PCC, in sicer radiološka, kemična in biološka obramba (RKBO), informatika in komunikacije, izboljšanje zmožnosti za delovanje enot zunaj državnih mej ter strateška mobilnost. Od povabljenih držav se pričakuje, da bodo aktivno prispevale k izboljšanju zmogljivosti na katerem od naštetih področij.
Končna ocena izvedenske skupine tokrat ne bo imela vloge dokumenta o sodelovanju Slovenije z zvezo Nato, kot je bilo to v preteklih letih. Na zasedanju odbora zavezništva za pregled obrambe (Defence Review Committee) v začetku februarja 2003, v okviru katerega bo potekala razprava o predlogu končne ocene napredka, se bo namreč začelo usklajevanje z rednim obrambnim načrtovanjem zveze Nato, in sicer Slovenije kot povabljene države in ne več kot partnerice.
Končni sestanek, na katerem bodo članice Nato ocenile in potrdile ponujene zmogljivosti in prednostne naloge, ki jih bo Slovenija opredelila v prvih dveh krogih pristopnih pogovorov, bo s Slovenijo potekal v začetku marca 2003 v okviru višjega razširjenega političnega odbora. Na podlagi predlogov in mnenja Nato bo nato Slovenija v posebnem pismu izrazila željo za pristop k Washingtonski pogodbi in potrdila svojo pripravljenost za spoštovanje političnih in vojaških zavez, ki bodo zapisane v prilogi pisma.
