Potem ko je predsedujoča Irma Pavlinič Krebs (LDS) sejo v torek popoldne zaradi ponavljajoče se nesklepčnosti prekinila, so poslanci in poslanke nadaljevali s sprejemanjem dopolnil k predlogu zakona. Zakon so kljub ponovljeni obstrukciji poslancev treh opozicijskih strank (SDS, NSi in SNS) sprejeli.
Zakon s katerim se zaokrožuje sprejemanje proračunske zakonodaje, določa strukturo državnega proračuna, obseg zadolževanja in poroštev države ter celotnega javnega sektorja, v veljavo pa bo stopil 1. januarja 2002 skupaj z uveljavitvijo državnega proračuna, ki so ga poslanci sprejeli konec prejšnjega tedna.
Zakon med drugim določa, da se lahko država v prihodnjem letu zadolži za 256 milijard tolarjev in v letu 2003 za 190 milijard tolarjev, poleg tega pa še za dodatnih 15 milijard tolarjev v primeru izrednih gospodarskih razmer. Zakon določa tudi zvišanje stopnje davka na dodano vrednost.
Poleg tega, da se bo država lahko v letu 2002 zadolžila do višine skoraj 256 milijard tolarjev, v letu 2003 pa do dobrih 190 milijard tolarjev, eno izmed sprejetih dopolnil omogoča vladi še dodatne zadolžitve v primeru nepredvidenega izpada proračunskih prihodkov. Vlada se lahko dodatno zadolži še za 15 milijard tolarjev v vsakem od prihodnjih dveh let in za toliko poveča proračunski primanjkljaj. Gre za t.i. avtomatični fiskalni stabilizator, ki ga poznajo tudi drugod po zahodni Evropi, s katerim se vlada izogne rebalansu proračuna, mora pa o tem obvestiti državni zbor.
Brez razprave so poslanci sprejeli predlog vlade o zvišanju stopnje davka na dodano vrednost (DDV) za eno odstotno točko na 20 odstotkov oz. nižje stopnje z osmih na 8,5 odstotka. Višji stopnji na promet blaga in storitev se bosta začeli uporabljati 1. januarja 2002.
Proračunska rezerva se bo v letu 2002 oblikovala v višini nekaj več kot 8,8 milijarde tolarjev in se bo v skladu s sprejetim vladnim dopolnilom lahko namenila tudi za izvajanje petih t.i. sanacijskih zakonov, s katerimi je vlada v minulih letih odpravljala posledice naravnih nesreč.
Do priprave sistemske zakonodaje, ki bi podrobneje urejala postopke prodaje državnega premoženja, zakon o izvrševanju proračuna določa tudi posebnosti pri postopkih prodaje državnega premoženja. Medtem ko je sredstva, pridobljena iz naslova prodaje državnega premoženja, potrebno namenjati za odplačilo dolgov in s tem za zmanjševanje javnega dolga, pa sprejeti zakon določa nekatere izjeme, kdaj se sredstva od prodaje državnega premoženja lahko porabi tudi za kaj drugega.
V prihodnjem letu se je vlada odločila prekiniti s podaljševanjem proračunskega leta v januar naslednje leto, poleg tega pa se bodo precej zaostrili kriteriji pri pooblastilih vladi glede prerazporejanja sredstev med posameznimi nameni. S tem se izboljšujeta tako sistem priprave proračuna kot tudi natančnost določanja odhodkov vseh proračunskih porabnikov.
Ob odsotnosti poslancev opozicijskih strank so bili poslanci strank vladajoče koalicije kritični do vladnega predloga, da se krajevnim skupnostim ukine transakcijske račune pri Agenciji RS za plačilni promet, namesto tega pa se denar zanje zbira pri občinah. Po obširni razpravi so sprejeli dopolnilo skupine poslancev s prvopodpisanim Richardom Beuermannom (LDS), da se celoten člen s to vsebino črta iz predloga zakona.
Ob pripravi dopolnjenega predloga proračuna je vlada sklenila zaostriti politiko plač v javni upravi. K predlogu zakona o izvrševanju proračuna je tako vložila dopolnilo, s katerim je predlagala tri nove člene, ki bodo do sprejema novega zakona o plačah urejali prehoden režim plač. Z njimi se omejuje ravnanje pri napredovanju državnih uslužbencev in pri spreminjanju sistematizacije.
Končana je 10. redna seja državnega zbora
Državni zbor je po končanem izrednem proračunskem zasedanju nadaljeval s prekinjeno 10. redno sejo, v okviru katere je na sodniško mesto okrožne sodnice na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani imenoval Zlato Šmid-Ipavec. Preostale štiri še nedokončane točke dnevnega reda so prenesli na eno izmed naslednjih sej. Poslanci bodo tako morali obdelati še predloge zakonov o varnosti plovbe po celinskih vodah, o krmi in o prevzemu obveznosti Slovenskih železarn, prav tako pa morajo še dokončati volitve in imenovanja.
