"Danes smo govorili o politično-gospodarskih ter vojaško-obrambnih vidikih pristopa Slovenije k zvezi Nato, pogovori pa niso prinesli presenečenj, saj so potekali zelo formalno po vnaprej določenem načrtu," je po koncu pogovorov povedal vodja slovenske delegacije, državni sekretar na zunanjem ministrstvu Samuel Žbogar.
Kot je pojasnil, se je Slovenija v današnjih pogovorih na politično-gospodarskem področju zavezala k spoštovanju načel iz ustanovne, Washingtonske pogodbe zveze Nato ter izrazila tudi pripravljenost, da sprejme politični in pravni red zavezništva. Tako smo se zavezali k miroljubnemu reševanju mednarodnih sporov, izogibanju grožnjam in uporabi sile, ohranjanju prijateljskih in miroljubnih odnosov, reševanju etničnih sporov skladno z načeli organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ter se strinjali s politiko odprtih vrat zavezništva, je povedal Žbogar.
Na vojaško-obrambnem področju pa smo izrazili pripravljenost na sodelovanje v kolektivni obrambi ter tudi prispevati sile tako zanjo kot za druge zavezniške misije, potrdili odločenost sodelovati v vojaški strategiji in obrambnem načrtovanju zveze. "Sprejeli smo širok koncept zagotavljanja varnosti, kot je zapisan v strateškem konceptu zveze Nato," je še razložil Žbogar po približno 45 minut dolgem prvem pristopnem pogovoru z zvezo Nato, ki ga je na zavezniški strani vodil pomočnik generalnega sekretarja Günter Altenburg.
Drugi krog pogovorov med zvezo Nato in Slovenijo je napovedan za 31. januar, na njem pa bosta strani govorili o varnostnih in pravnih vprašanjih ter virih.
Grizold: V Nato zaradi varnosti
Pred začetkom pogajanj je minister za obrambo Anton Grizold ponovno poudaril prepričanje, da je povezava v Severnoatlantsko zavezništvo edina smiselna obrambna politika za najnižjo ceno, ki lahko zagotovi varnost sedanje in nadaljnjih generacij državljanov Slovenije. "Najpomembnejši argument za vstop v Nato je zagotovitev varnosti. Vse generacije Slovencev so doživele vojno in v vsaki smo žal sodelovali z orožjem. Čas je, da se začnemo učiti iz zgodovine. Naša odgovornost je, da ustrezno stopnjo varnosti zagotovimo tako nam kot prihodnjim rodovom. Morebitna zavrnitev članstva na referendumu bi pomenila, da ima Slovenija na voljo le še možnost, da izgradi samozadostni nacionalni varnostni sistem. To pomeni izjemno visoke stroške z dvomljivo uspešnostjo," je za 24 ur radijske novice povedal minister Grizold.
Pristopni pogovori z zavezništvom, ki na enak način potekajo za vseh sedem na vrhu v Pragi novembra lani v Nato povabljenih držav, so drugačni od več let trajajočih pogajanj z Evropsko unijo, saj načeloma država v njih večinoma le potrjuje spoštovanje do vseh temeljnih zavezniških konceptov. Veliko dela so povabljenke opravile že prej, saj so več let sodelovale v akcijskih načrtih za članstvo (MAP), ki so bili pravzaprav intenzivna priprava na vstop.
Na drugem krogu pristopnih pogovorov bo govora o varnostnih in pravnih vprašanjih ter virih, v prvi vrsti finančnih. Koliko naj bi Slovenija morala nameniti za vojaški in civilni proračun ter zavezniški investicijski program, še ni jasno, bo pa najverjetneje šlo za en do dva odstotka obrambnega proračuna države letno.
