Slovenija

Končan dokazni postopek v primeru Tekačevo

Celje, 05. 06. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Na celjskem sodišču se je z zaslišanjem nemškega forenzika Michaela Brauneja končal dokazni postopek v primeru štirikratnega umora v Tekačevem leta 1997, za katerega je obtožen 30-letni Konjičan Kristijan Kamenik. Razsodbo bo sodišče izreklo predvidoma prihodnjo sredo.

V dopoldanskem delu glavne obravnave je nemški forenzik Braune pojasnil, da bi najverjetneje tudi sam, če bi uporabil metodo primerjave odtisov Švicarja Pierra Margota, prišel do enakih izsledkov. Kot je že znano, je Margot ugotovil, da so odtise na kraju umorov pustili copati velikosti 41, zaseženi Kamenikovi copati pa so številka 44. Ob tem pa je Braune opozoril, da je švicarski izvedenec za primerjalni odtis uporabil ekstremno odslikavo dolžine podplata, pri tem pa ni upošteval fleksibilnosti zaseženega copata. Zato je nemškemu strokovnjaku razumljivo, zakaj je Margot menil, da je sled v Tekačevem pustil manjši copat od zaseženega Kamenikovega copata. Pripomnil je tudi, da bi verjetno pri svojih raziskavah prišel do enakih ugotovitvah kot slovenski izvedenec Ervin Drašler, vendar gradivo, ki ga je imel na razpolago, ni bilo najvišje kakovosti. Drašler še vedno meni, da so sporne odtise v Tekačevem pustili prav Kamenikovi copati.

Kamenikovo zagovornico Marjetico Nosan pa je zanimalo, ali je Braune svoje izvedensko mnenje naredil na podlagi dinamično ali statično nastale sledi. Nemec je pojasnil, da je za razliko od Margota upošteval manjši odtis, čeprav zaradi tega ni iskal tudi manjšega čevlja, kot je bil zaseženi velikosti 44. Zagovornici pa ni jasno, kako je možno z istim čevljem narediti različne velikosti odtisov, saj je prepričana, da vsak čevelj, ne glede na kot pod katerim nastaja sled, lahko naredi vedno sled iste velikosti.

Kristijanu Kameniku bo sodišče razsodbo izreklo predvidoma prihodnjo sredo
Kristijanu Kameniku bo sodišče razsodbo izreklo predvidoma prihodnjo sredo FOTO: POP TV

Sodnica Lešnikova je Brauneja tudi vprašala, koliko znaša toleranca v velikosti primerjalnih odtisov. Nemec zatrjuje, da je dovoljena toleranca do dva milimetra. Drašler, avtor prvega izvedenskega mnenja in že omenjeni Margot pa sta ugotovila štiri milimetrske razlike v primerjalnih odtisih. Slovenski izvedenec meni, da je ta razlika posledica specifičnosti zaseženega copata, ker so posamični čepki v podplatu zaseženega čevlja narejeni v obliki kanalov, kar povečuje prožnost odtisa. Medtem pa je Švicar prepričan, da gre za izjemno trd podplat.

Braune je pojasnil, da je še enkrat preučil Margotovo izvedensko mnenje, saj se mu zdi, da je osrednje vprašanje obravnave velikost primerjalnih odtisov. "Ne želim, da verjamete meni. Ustvarite si lastno mnenje. Dejstvo pa je, da je Margot preučeval različne primerjalne odtise celotnega podplata desnega obuvala in pri vseh opravljenih primerjavah ni mogel ugotoviti več kot milimeter razlike v dolžini posamičnih primerjalnih odtisov," je zagotovil Braune. Dodal je tudi, da bi Margot in njegovi sodelavci morali pri svojem delu uporabiti še kakšno druge metodo primerjanja sledi.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10