Milijoni v roke skorumpirancev?

Javnomnenjska raziskava o korupciji, izvedena v slovenskih gospodarskih družbah, podobno kot anketa med državljani kaže, da večina zaznava korupcijo kot velik oziroma zelo velik problem, je pojasnil predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos. Gre za anketo, ki jo komisija – poleg vsakoletne ankete o zaznavanju korupcije med državljani – financira vsako drugo leto. Raziskavo je opravila družba Valicon na osnovi vzorca 300 zaposlenih v malih, srednjih in velikih podjetjih.

Glavna vzroka za korupcijo sta po mnenju vprašanih neučinkovit pregon ter pomanjkanje integritete in odgovornosti pri javnih uslužbencih in/ali funkcionarjih. Anketa sicer kaže, da podjetja največ korupcije pripisujejo domnevnim zlorabam politične moči. Poleg tega se sankcije zoper kazniva dejanja pravnih oseb po njihovem izvajajo neuspešno. Anketirani v izjemno visokem številu tudi menijo, da ima korupcija velik vpliv na pošteno konkurenčnost med podjetji, kot najverjetnejši pa ocenjujejo pojav korupcije pri nabavi in javnih naročilih ter financiranju političnih strank.

Kos pa je izpostavil pojmovanje Slovencev, da je za področji korupcije in represivnih ukrepov odgovorna izključno država, kar se po njegovem kaže v navajanju neučinkovitega pregona kot razloga za stanje na področju korupcije. Kot zanimivost je izpostavil, da so podjetja za razliko od posameznikov izpostavila pomanjkanje integritete pri zaposlenih v državni upravi kot enega od pomembnih razlogov za neuspešen boj proti korupciji.

Predsednik protikorupcijske komisije je opozoril še na uporabo političnih zvez v gospodarstvu kot enega od problemov, ki jih navajajo podjetja. Iz podatkov ankete pa izhaja tudi, da je 64 odstotkov podjetij utrpelo materialno škodo zaradi korupcije v letu 2009, od tega so šestih v podjetjih utrpeli več kot milijon evrov škode.

Dobra komunikacija s policijo, slaba s tožilstvom

V Komisiji za preprečevanje korupcije so sicer lani prejeli 1027 različnih prijav, od katerih so jih 461 vsebinsko proučili. Obravnavali so še 188 prijav iz leta 2008, 58 prijav iz leta 2007 in 21 iz leta 2006.

V reševanje pristojnim organom so odstopili skupno 302 zadevi. 215 prijav, iz katerih je izhajal sum kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, so dali v reševanje pristojnim policijskim upravam, med njimi pa je bil v 111 zadevah zaznan sum korupcijskega kaznivega dejanja.

Objavili so tudi 40 načelnih mnenj, dve mnenji in 17 pojasnil o nezdružljivosti funkcij, omejitvah poslovanja, darilih, nadzoru nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, konfliktu interesov in korupciji po definiciji. Med načelnimi mnenji se dve nanašata na konflikt interesov in 38 na korupcijo po definiciji.

Od slednjih je 33 načelnih mnenj o ravnanjih, ki ustrezajo definiciji korupcije, pet pa definiciji korupcije ni ustrezalo. Komisija je izdelala tudi dve mnenji, kjer je izrekla, da ravnanje odgovornih oseb ne ustreza definiciji korupcije, niti ne predstavlja konflikta interesov.

Boljše sodelovanje s policijo

Do izrednega napredka v primerjavi s prejšnjimi leti je po oceni komisije prišlo pri sodelovanju s policijo. "Odprtost novega vodstva policije je omogočila dogovor o vrstah in oblikah potrebnega sodelovanja ter obojestranski pretok vseh vrst informacij skladno s pristojnostmi obeh organov," piše v poročilu za lani.

Komisija nasprotno ugotavlja, da je bilo v letu 2009 najslabše sodelovanje z državnim tožilstvom, pri čemer je razen izjem "komunikacija ostala na najnižji možni ravni, predvsem po opozorilu komisije na sporno prakso 'arhiviranja' nekaterih državnotožilskih spisov in po tem, ko je prišlo do problemov z vstopanjem v OECD zaradi ene od odprtih zadev s področja mednarodne korupcije".