Komu bo pripadel plen?

"Zakon, ki ureja lovstvo, mora povezovati lastninsko pravico na gozdovih in drugih zemljiščih s pravico lova oziroma do oblikovanja in izkoriščanja lovišč. Poleg tega bi moral zakon predvidevati, da je prosto živeča divjad nikogaršnja last ali pritiklina nepremičnine, ne pa last države, uplenjena divjad pa premičnina in last tistega, ki jo je v skladu s predpisi uplenil," je prepričana predsednica združenja lastnikov gozdov in lovskih upravičencev Inka Stritar.

Stritarjeva se zato ne strinja s predlagano novelo zakona o lovstvu - to bo v torek obravnaval DZ - in zahteva, da se omenjene spremembe vnesejo v zakon. Ta bi moral tudi predvideti možnost, da lastniki gozdov oblikujejo lovišče, in sicer v najmanjši površini 100 hektarjev do največ 200 hektarjev. Lastniki, ki imajo manjše površine in ne morejo oblikovati svojega lovišča, pa bi morali imeti možnost, da oblikujejo skupna lovišča v predpisani izmeri in skupaj izvršujejo tudi lovske pravice.

Po ocenah združenja lastnikov gozdov in lovskih upravičencev lovišč s posebnim namenom zakon ne bi smel več omogočati, določena lovišča pa imajo lahko poseben položaj le glede varstva divjadi, ne pa zaradi posebnega režima lova, je poudarila Stritarjeva. Dodala je, da bi bilo primerno urediti lovstvo po vzoru Avstrije, kjer divjad, ki prosto živi v naravi, velja za del nepremičnine, ko pa je uplenjena ali ujeta, postane premična stvar v lasti lovnega upravičenca.

Tudi lovci s pripombami

V Lovski zvezi Slovenije noveli v predlagani obliki nasprotujejo, sporni pa se jima zdita predvsem dve rešitvi - skrajšanje koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo z 20 na 10 let in prednostne pravice pri drugi oziroma nadaljnjih podelitvah koncesij.

"Poslance smo pozvali, naj se udeležijo tega zasedanja in upoštevajo naše utemeljene in obrazložene predloge dopolnil ter glasujejo proti sprejemu tako oblikovane novele," je povedal predsednik Lovske zveze Slovenije Bogdan Mahne. Kot je še pojasnil, bodo v primeru, da državni zbor sprejme predlagano novelo, skušali prepričati državne svetnike, da na novelo izglasujejo odložilni veto. Razmišljajo pa tudi o možnosti pobude za ustavno presojo in referendumu.

SDS za prost dostop do gozdov

V SDS predlagano novelo zakona o lovstvu in divjadi podpirajo, saj ta poudarja multifunkcijsko izrabo gozda kot lovišča in na dolgi rok zagotavlja prosto gibanje in prost dostop do slovenskih gozdov.

"Hkrati pa je potrebno skozi izvajanje lovske zakonodaje zagotoviti tudi primerno skrb za divjad, s ciljem zagotoviti biotsko raznovrstnost in vse tiste elemente, ki so značilni za našo lovsko ureditev tudi iz prejšnjega družbenega sistema," je dejal poslanec SDS Franc Sušnik, ki je tudi prepričan, da je predlagana novela najbolj optimalna rešitev.

Sušnik je še pojasnil, da so v stranki vseskozi poudarjali nujnost podelitve koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo. "Tri leta in pol po sprejemu zakona koncesije še niso podeljene in menimo, da bi s to spremembo in dopolnitvijo zakona o divjadi in lovstvu ustvarili potrebne pogoje, da se podelijo koncesije."