Po usklajevanjih s starši, občinami in ravnatelji je ministrstvo za šolstvo umaknilo predlog, da bi ena vzgojiteljica del svojega delovnega časa delala z eno, del pa z drugo skupino v vrtcu. Kot pravijo na ministrstvu, bi predlog, da bi vzgojiteljica delala po tri ure v vsaki skupini, namesto pet ur v eni sami, imel največji vpliv na kakovost vzgojnega dela vrtcev.
Ministrstvo predlaga, da v okviru 40-urnega delovnika vzgojiteljice in pomočnice nekaj več časa preživijo z otroki. Na mizi pa tudi ostaja predlog, da se za enega ali dva otroka poveča število otrok v skupini, a le v primeru, da so za to prostorske možnosti. Pravijo, da bo tako možnost obiskovanja vrtca dobilo še nekaj otrok, ki zdaj te možnosti nimajo. Ob tem pa povprečna velikost skupine ne bo presegla velikosti skupine, ki jo dovoljujejo že zdajšnji normativi.
Na področju standardov in normativov brez napredka
Na področju standardov in normativov v več kot pol leta ni prišlo do nikakršnega napredka, pravijo na ministrstvu. Zato sindikatom predlagajo, da se v socialni sporazum zapišejo splošna izhodišča za razvoj na področju vzgoje in izobraževanja, o katerih se obe strani lahko strinjata.
Sindikatom so na pogajanjih za socialni sporazum predstavili tudi dve možnosti, kako realizirati proračun na področju osnovnega in srednjega šolstva. To je mogoče ali z odpuščanjem ali z višanjem normativov, pravijo na ministrstvu. Dodajajo še, da si bodo še vnaprej prizadevali, da se v zvezi s standardi in normativi usklajujejo s sindikati in dosežejo dogovor.
"Tisto, kar nas vse obvezuje, so številke v proračunu," je za TV Slovenija glede predloga ministrstva, da bi se v slovenskih osnovnih in srednjih šolah pedagoška obveznost učiteljev povečala za dodatne štiri ure, dejala državna sekretarka Mojca Škrinjar. Po njenih besedah sicer pedagoško obveznost lahko povečajo za dve uri in s tem dosežejo cilj, a bo po njenih besedah potem več kot 1500 tehnoloških viškov.
Sindikalisti vztrajajo na ohranitvi standardov in normativov
Kljub kompromisnemu predlogu pa v konfederacijah vztrajajo na ohranitvi sedanjih normativov in standardov, je dejal predsednik Konfederacija sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.
Štrukelj je na skupni novinarski konferenci delovne skupine za pripravo socialnega sporazuma 2012–2016 Znanje in ustvarjalnost kot temelj razvoja dejal, da je dokazano, da se ključni temelji za uspešno izobraževanje postavijo že v predšolskem obdobju in so povezani z vrtcem. Poseči v to kakovost, bi bilo katastrofalno, in to ministrstvo počne, je prepričan.
"Tisto najbolj v nebo vpijočo zgodbo o prvem starostnem obdobju, kjer naj bi ena vzgojiteljica tekala iz enega v drug oddelek, so pod pritiskom vseh umaknili, vendar za nas to ne spreminja bistveno stvari, jo zgolj nekoliko mehča," je poudaril.
"Ob dodatni obremenitvi bi znižali plače"
Poleg tega jim je ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport danes ponudilo dodaten predlog, da bi se v slovenskih osnovnih in srednjih šolah pedagoška obveznost učiteljev povečala za dodatne štiri ure. To bi po njegovih navedbah pomenilo, da bi se ta obveznost v osnovnih šolah povečala s sedanjih 22 na 26 ur in v srednjih šolah s sedanjih 20 na 24 ur. To je več kot 20-odstotno povečanje v obremenitvah, kar bi po njegovi oceni privedlo do množičnih odpuščanj.
"Ob tem so nam nekoliko cinično ponudili, da bi ob tej dodatni obremenitvi za toliko znižali plače. Torej za 26 ur bi dobili normalno plačo, za 22 ur pa primerno nižjo plačo. Ta znižanja so dramatična in v konfederaciji na to ne bodo pristali," je pribil Štrukelj.
Štrukelj: Želijo pogajanja v okviru socialnega sporazuma
Štrukelj je še enkrat ponovil, da se želijo o vseh spremembah standardov in normativov, pa naj gre za vrtce ali univerzo, pogajati v okviru socialnega sporazuma. To jim, kot pravi, zagotavlja tudi podpis sporazuma o razrešitvi stavkovnih zahtev, podpisan 10. maja.
Štrukelj je izrazil zadovoljstvo nad rezultati mednarodnih raziskav o uspehih slovenskih učencev, ki so izjemno napredovali in so v naravoslovju v Evropi tik za Finci. Po Štruklju je to odličen dosežek in ga razume kot dejstvo, ki postavlja ministra za izobraževanje Žigo Turka pred zelo neprijetno izkušnjo. Turk je namreč trdil, da so rezultati slovenskega izobraževalnega sistema slabi v primerjavi s tem, koliko vlagamo. To zagotovo nekaj govori o pomenu slovenskega javnega šolstva in tudi vrtcev, sklene Štrukelj.
Marinčič zaskrbljen zaradi 16 milijonov evrov
Marko Marinčič pa je v imenu Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam navdušen nad sprejeto novelo zakona o visokem šolstvu na pristojnem odboru DZ, a hkrati zaskrbljen glede dodatnih 16 milijonov evrov, ki jih je DZ ob sprejemanju proračuna za leti 2013 in 2014 namenil visokemu šolstvu in znanosti.
"Morali bi biti veseli, a razporeditev teh sredstev ni znana, kot tudi nimamo zagotovila, da bo ta denar prišel na javne univerze," je poudaril in dodal, da jih skrbijo normativi neposredne pedagoške obveznosti v visokem šolstvu, ki bi morale biti tema pogajanj v okviru socialnega sporazuma.
KOMENTARJI (373)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.